<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnosna in vsebinska naravnanost pri udejanjanju znanja, mišljenju in komuniciranju</dc:title><dc:creator>Marušič,	Jar Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kordeš,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrdu,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravnanost</dc:subject><dc:description>Isto situacijo lahko različni ljudje doživljamo na različne načine. Načinu doživljanja situacije bomo rekli doživljajska naravnanost. Cilj te magistrske naloge je postaviti model razdelitve doživljajskih naravnanosti, ki obstajajo na spektru z dvema esktremoma, vsebinsko in odnosno naravnanostjo ter preveriti obstoj le-teh v vsakdanjem življenju. Vsebinsko je naravnan nekdo, ki je v komunikacijski situaciji osredotočen na vsebino pogovora, odnosno pa nekdo, ki je osredotočen na sogovornika. Razdelitev na odnosno in vsebinsko smo povzeli po Watzlawickovih nivojih komuniciranja. Predpostavljamo tudi, da se to razdelitev lahko uporabi kot skupni imenovalec, ki nam pomaga  povezati na videz neodvisne teorije z različnih področij kognitivne znanosti in psihologije. Te teorije so med drugimi tudi Dunbarjeva teorija razvoja jezika, Baron Cohenova E-S teorija in Piagetova teorija razvoja mišljenja. Razikovanja se lotimo s pomočjo vprašalnika, ki preverja intuicije udeležencev o naravnanostih v raznih situacijah in pa fenomenološkega intervjuja, kjer s soraziskovalci raziskujemo doživljanje naravnanosti v pomembnih doživljajskih epizodah. Rezultati kažejo na možnost uporabe koncepta naravnanosti kot združevalnega pojma za zgoraj omenjene teorije ter na smiselnost razdelitve naravnanosti na spektru odnosno-vsebinsko.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-13 07:53:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121500</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32024323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
