<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba bioloških indeksov kakovosti tal za vrednotenje učinka revitalizacije onesnaženih tal, opranih s kelatnim ligandom EDTA</dc:title><dc:creator>Hribar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leštan,	Domen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaurin,	Anela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>potencialno strupene kovine (PSK)</dc:subject><dc:subject>etilendiamintetraocetna kislina (EDTA)</dc:subject><dc:subject>remediacija tal</dc:subject><dc:subject>encimska aktivnost</dc:subject><dc:description>Dolgoletna rudarska in železarska industrija v Mežiški dolini je vodila v onesnaženje tal s potencialno strupenimi kovinami (PSK), kot so Cd, Zn in Pb. Skozi leta so se tla na onesnaženje prilagodila, koncentracija kovin v tleh pa se je kopičila. Del mobilnih kovin se je akumuliral v vrtninah, ki so del človekove prehranjevalne verige. Ex situ remediacija s kelatnim ligandom EDTA je zmanjšala delež PSK v tleh, a je zaradi fizičnega in kemijskega posega v tla vplivala na pedološke in biološke lastnosti tal. Remediacija je znižala koncentracijo Pb za 71 %, Cd za 53 % in Zn za 28 %. Najvišjo mobilnosti v tleh ima Zn, Pb in Cd pa nižjo, a primerljivo mobilnost. V sklopu pedološke analize tal se je znižala vrednost N, Corg in rastlinam dostopen P v tleh, zvišal pa se je pH in rastlinam dostopen K. Struktura remediiranih tal je v primerjavi z originalnimi tlemi vsebovala višji delež delcev nad velikostjo 1 mm in nižji delež delcev pod velikostjo 0,5 mm. Z encimskimi testi, ki temeljijo na pretvorbi substrata in detekcijo nastalega produkta s spekrofotometrom, smo preverili aktivnost petih encimov; β-glukozidaze, kisle in alkalne fosfataze, dehidrogenaze in ureaze. Encimska aktivnost remediiranih tal se je obnovila na aktivnost osnovnih tal pri alkalni fosfatazi, ureazi in dehidrogenazi. Največje razlike v aktivnosti med originalnimi in remediiranimi tlemi imamo pri dehidrogenazi in β-glukozidazi, kar pomeni, da je imela remediacija večji vpliv na kroženje C in manjši vpliv na kroženje N. Remediacija je v začetnem stanju povečala bazalno respiracijo mikroorganizmov, v nadaljevanju pa ni bilo razlik v respiraciji med originalnimi in remediiranimi tlemi. Najnižje vrednosti mikrobne biomase (Cmik) in mikrobnega koeficienta (qmik) imamo v začetnem stanju, vedno z nižjimi vrednostmi za remediirana tla. Zmanjšanje koncentracije PSK v tleh smo primerjali z akumulacijo mobilnega dela PSK v nadzemni in koreninski del radiča (Cichorium intybus L). Ugotovili smo, da je nadzemni del radiča iz remediiranih tal akumuliral 16-krat manj Cd, 5,4-krat manj Pb in 4,9-krat manj Zn, korenine radiča pa 6,6-krat manj Cd, 14,5-krat manj Pb in 4,2-krat manj Zn. Z remediacijo je radič akumuliral koncentracije Pb, Zn in Cd pod zakonsko določene meje v listnati zelenjavi, zato je primeren za uživanje.</dc:description><dc:publisher>[T. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-13 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121496</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 60:502.175:631.45:546.81:546.47/.48(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183764</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32342275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
