<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ovrednotenje težav, povezanih z zdravili, pri izvajanju storitve pregled uporabe zdravil v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Petek,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nabergoj Makovec,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>težave</dc:subject><dc:subject>povezane z zdravili</dc:subject><dc:subject>storitev pregled uporabe zdravil</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>intervencije</dc:subject><dc:subject>izidi</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri predpisovanju, izdajanju in uporabi zdravil nastopajo različni dejavniki tveganja, ki lahko privedejo do težav, povezanih z zdravili (DRP) in posledično predstavljajo pacientom resne zdravstvene težave in zaplete. Storitev pregled uporabe zdravil (PUZ) predstavlja orodje za prepoznavo in razreševanje DRP. 
Namen: Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti DRP pri izvajanju PUZ v Sloveniji.
Metode: Podatke smo pridobili v okviru randomizirane kontrolirane klinične raziskave Ovrednotenje koristi storitve pregled uporabe zdravil, v kateri je bil pacientom v testni skupini izveden PUZ skladno z izvajanjem storitve v praksi. Podatke smo pridobili iz izpolnjenih delovnih listov izvajalcev PUZ in pogovora s pacienti. Izvedli smo opisno analizo DRP na nivoju pacienta in na nivoju posameznih DRP po konceptu »prej-potem«. V programu IBM SPSS smo z uporabo binomskega testa ovrednotili tudi vpliv PUZ na reševanje DRP. 
Rezultati: V testno skupino je bilo vključenih 77 pacientov s povprečno starostjo 68,7 let, 7,2 zdravili za redno uporabo in 2,2 zdravili po potrebi. Razlog za PUZ jim je v 56 % predstavljala polifarmakoterapija. Petdeset pacientov je imelo vsaj eno dejansko DRP, 27 pacientov pa zgolj potencialne težave. Med 221 identificiranimi DRP je bilo 90 dejanskih in sicer 60 % neželenih dogodkov (pri 39 pacientih), 18,9 % težav povezanih z učinkovitostjo zdravljenja (pri 16 pacientih), 12,2 % težav povezanih s stroški zdravljenja (pri 9 pacientih) in 8,9 % drugih težav (pri 7 pacientih). Pri dejanskih DRP smo med dejavniki tveganja klasificirali največ drugih vzrokov (pri 33 pacientih), samostojnih intervencij (pri 39 pacientih) in v celoti razrešenih težav (pri 21 pacientih). Zdravila za bolezni srca in ožilja so najpogosteje povzročala dejanske DRP (pri 26 pacientih). PUZ je značilno zmanjšal delež pacientov z vsaj 1 dejanskim DRP (p&lt;0,001), delež vseh dejanskih DRP (p=0,001) in stopnjo ogroženosti z dejanskimi DRP (p&lt;0,001). 
Zaključek: PUZ omogoča dobro prepoznavo dejanskih DRP in kaže velik potencial za njihovo razreševanje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-11 08:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121469</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76718</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
