<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza bolniškega staleža v podjetju</dc:title><dc:creator>Borin,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbič,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Absentizem</dc:subject><dc:subject>bolniški stalež</dc:subject><dc:subject>varstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:description>Absentizem je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika definiran kot izostajanje, odsotnost z dela. Zdravstveni absentizem se razume kot izgubljeni čas, izgubljene delovne dneve, ko je zaposleni odsoten od dela zaradi bolezni ali poškodbe. 
V magistrskem delu je obravnavan zdravstveni absentizem v določenem podjetju, ki se ukvarja s kovinsko industrijo. Cilj analize podatkov o bolniškem staležu zaposlenih v podjetju je ugotoviti glavne vzroke, zaradi katerih so zaposleni najpogosteje odsotni iz dela in opredeliti kaj vse vpliva na stanje bolniškega staleža v podjetju. Primerjati delež bolniškega staleža glede na vzrok odsotnosti s slovenskim povprečjem v podjetjih, ki se ukvarjajo s podobno panogo. 
Z namenom izvedbe analize bolniškega staleža med leti 2012 – 2018 sem pridobil podatke o stanju bolniškega staleža v obravnavanem podjetju in slovenskih podjetjih s strani  Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). NIJZ je državna organizacija, ki spremlja in hrani podatke o deležu bolniških odsotnosti za vsa slovenska podjetja. Analiza temelji na podatkih pridobljenih s strani NIJZ in internih statističnih podatkih obravnavanega podjetja.  V magistrskem delu bom uporabil kavzalno metodo s katero bom ugotavljal vzročno posledično povezanost med pojavi na področju zdravstvenega absentizma v obravnavanem podjetju. Za obdelavo podatkov bom uporabil statistično in komparativno metodo. Za analizo je bila sprva planirano tudi neposredno anketiranje zaposlenih, ki pa se je tekom analize izkazalo za nepotrebno metodo, ki zaradi možnih prikrivanj in posledično nerealnih podatkov nebi prinesla dodane vrednosti magistrskemu delu.
Obravnavano podjetje je hitro rastoče podjetje pri katerem je v zadnjih letih opaziti stalno višanje števila zaposlenih, kar ima vpliv tudi na delež bolniškega staleža v podjetju. Povprečni bolniški stalež obravnavanega podjetja za leta analize znaša 3,78 %BS. Med analizo je bilo ugotovljeno kateri so dejavniki in vzroki zaradi katerih so zaposleni v obravnavanem podjetju v največji meri odsotni z dela. Največji delež predstavljajo poškodbe izven dela, in sicer 0,86 % celotnega bolniškega staleža v podjetju. Sledijo še bolezni kostno-mišičnega sistema s 0,60 % celotnega bolniškega staleža in bolezni dihal s 0,38 % celotnega bolniškega staleža v podjetju. Ostali vzroki zdravstvenih odsotnosti zaposlenih v podjetju so še poškodbe pri delu, boleznine, nega družinskega člana, porodniška... Kljub temu je delež bolniškega staleža v primerjavi s slovenskim povprečjem v podobni panogi nižji. 
Ker vsaka odsotnost zaposlenih iz delovnega mesta za obravnavano podjetje pomeni manjšo produktivnost, oteženo organizacijo dela, čas in strošek so v magistrskem delu predstavljeni ukrepi, ki bi pripomogli k znižanju deleža bolniškega staleža.  Navedeni so kadrovski ukrepi, poglabljanje v zdravstvene preglede zaposlenih, poudarjen je namen usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter omenjen je problem med zavarovalnico, delodajalcem in oškodovancem.
Ključne besede: Absentizem, bolniški stalež, varstvo pri delu, poškodbe, boleznine</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-09 13:35:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121435</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 7041</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 38187267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
