Učinki vadbe in vadbenega svetovanja pri dializnih bolnikihBogataj, Špela (Avtor) Pajek, Maja (Mentor) Buturović Ponikvar, Jadranka (Komentor) hemodializafunkcionalna vadbadializno kolesarjenjegibalne sposobnostikronična ledvična bolezenDializni bolniki so v povprečju manj gibalno dejavni in zmogljivi kot splošna populacija. Dializno kolesarjenje je široko uporabljen način vadbe hemodializnih bolnikov, medtem ko so učinki drugih vadbenih metod slabo raziskani. Cilj doktorskega dela je bil ugotoviti učinek dodatka funkcionalne vadbe in vadbenega svetovanja k osnovnemu programu kolesarjenja med dializo. 40 hemodializnih bolnikov je bilo naključno razporejenih v eksperimentalno skupino (n = 20) in v kontrolno skupino (n = 20). V 1. fazi (8 tednov) je eksperimentalna skupina pred dializo izvajala funkcionalno vadbo in nadaljevala s kolesarjenjem med dializo. V 2. fazi (8 tednov) je eksperimentalna skupina samostojno izvajala vadbo v domačem okolju z ohranjenim dializnim kolesarjenjem. Kontrolna skupina je sodelovala v programu dializnega kolesarjenja vseh 16 tednov. Po 8 tednih je eksperimentalna skupina izboljšala svoj rezultat pri testu 10 ponovitev vstajanja s stola (p = 0,021) in ga ohranila do 16. tedna (p = 0,037). Eksperimentalna skupina je dosegla bistveno boljše rezultate v primerjavi s kontrolno skupino v moči stiska pesti (p = 0,004), predklonu sede (p < 0,001), testu ravnotežja (p < 0,001) in v gibljivosti ramenskega obroča v zunanjem in notranjem zasuku (p = 0,003). V 16. tednu je eksperimentalna skupina ohranila pridobljeno zmogljivost iz prve faze. Obe skupini sta prikazali statistično značilno izboljšanje v učinkovitosti opravljenega dializnega zdravljenja (kazalnik Kt/V) v primerjavi z njunimi začetnimi vrednostmi (p < 0,05). Med skupinama ni bilo značilnih razlik v spremembi Kt/V v obeh fazah raziskave. Bolniki z rezultatom na vprašalniku Pričakovanja o rezultatih vadbe (OEE) in na vprašalniku Ravnotežje odločitev (DB) nad mediano (> 3,15 oziroma > 1,3) so pokazali bistveno boljše sodelovanje pri dializnemu kolesarjenju (opravljenih 89% v primerjavi s 76%, vadbenih enot in 89% v primerjavi z 77%, p < 0,05 za obe primerjavi). Bolniki v eksperimentalni skupini z rezultatom OEE (vendar ne DB) nad mediano, so izkazali značilno večjo udeležbo na vodeni in domači funkcionalni vadbi (93% v primerjavi z 81% in 85% v primerjavi s 60%, p < 0,05 za obe primerjavi). Rezultat vprašalnika DB je napovedal končni rezultat pri testu moč stiska pesti in 6-minutnem testu hoje. Nižji rezultat na OEE in v manjši meri tudi nižji rezultat na DB vprašalniku sta povezana s slabšo prisotnostjo na vodenih programih vadbe v dializnem centru, kot tudi pri vadbi v domačem okolju in nam lahko pomagata določiti tiste bolnike, ki potrebujejo večje motiviranje s strani izvajalcev vadbe in dializnega osebja. Funkcionalna vadba se je izkazala kot praktičen, izvedljiv in učinkovit vadbeni način pri izboljšanju telesne zmogljivosti hemodializnih bolnikov, katere lahko uspešno pripravimo na samostojno vadbo v domačem okolju. Naša raziskava je potrdila predpostavko, da je kombinirana oblika vadbe učinkovitejša od zgolj aerobne med-dializne vadbe.20202020-10-09 07:15:08Doktorsko delo/naloga121424VisID: 30749COBISS_ID: 34626563sl