Sledovi poledenitve v dolini KrniceKozamernik, Erika (Avtor) Stepišnik, Uroš (Mentor) Forte, Emanuele (Komentor) poledenitevpaleoklimaJulijske Alperavnovesna meja ledenika (ELA)geomorfologijaDolina Krnica predstavlja eno izmed stranskih ledeniško preoblikovanih dolin Zgornjesavske doline. Namen raziskave je bil proučiti sledove poledenitve v omenjeni dolini. Na celotnem proučevanem območju med Kriško steno in planino v Klinu je bilo identificiranih pet območij morenskih nasipov, ki so kljub intenzivnim erozijskim in akumulacijskim geomorfnim procesom predvsem v zgornjem delu doline odlično ohranjeni. Za mlajše tri poledenitvene stadije na območju med Kriško steno ter kočo v Krnici je bila izdelana rekonstrukcija površine in obsega paleoledenikov ter pripadajočih ravnovesnih mej. Na območju med najmlajšim morenskim nasipom ter Kriško steno sta bila leta 2015 z georadarjem posneta dva profila, cilj katerih je bil preveriti morebitni obstoj reliktnega ledu pod plastjo ledeniškega firna in grušča. Za območje doline Krnice so bile ocenjene ravnovesne meje paleoledenikov na precej nižjih nadmorskih višinah v primerjavi z drugimi podobnimi območji v bližnji okolici. Za prvi poledenitveni stadij, ki najverjetneje pripada obdobju male ledene dobe, je ravnovesna meja ocenjena na 2010 m nadmorske višine, kar je 426 m nižje od ravnovesne meje Triglavskega ledenika za isto obdobje, oddaljenega 4,5 km zračne razdalje. Drugi in tretji poledenitveni stadij na območju doline Krnica najverjetneje pripadata obdobjema zgodnjega holocena in mlajšega dryasa, njuni ravnovesni meji pa sta bili ocenjeni na 1954 m in 1727 m nad morjem. Morenski nasipi, ki ležijo severno od koče v Krnici, najverjetneje pripadajo poznejšim pleistocenskim hladnejšim obdobjem, t.j. višku zadnje poledenitve (LGM – Last Glacial Maksimum) z viškom pred 21.000 leti.20202020-10-09 07:15:08Magistrsko delo/naloga121423VisID: 465652sl