<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv bisfenolov na rast alge Chlorella vulgaris in vzpostavljanje kokultur z bakterijami za povečanje algne biomase</dc:title><dc:creator>Fefer,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Griessler Bulc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>Chlorella vulgaris</dc:subject><dc:subject>bisfenoli</dc:subject><dc:subject>kokulture</dc:subject><dc:subject>avtotrofni pogoji</dc:subject><dc:subject>miksotrofni pogoji</dc:subject><dc:description>Uvod: Bisfenoli se ob razgradnji plastičnih proizvodov sproščajo v odpadno vodo, zato je učinkovito čiščenje odpadne vode ključno za zmanjšanje emisij bisfenolov v okolje. Alternativa konvencionalnim biološkim čistilnim napravam so algne tehnologije, ki podpirajo sonaravni trajnostni razvoj in imajo sposobnost odstranjevanja različnih onesnaževal iz odpadne vode. Namen: Želeli smo ugotoviti vpliv mešanice bisfenolov na rast Chlorelle vulgaris v avtotrofnih in miksotrofnih pogojih, učinkovitost odstranjevanja bisfenolov z algami v monokulturi in kokulturi z bakterijami ter z vzpostavljanjem kokultur povečati biomaso alg, da bi dosegli večjo učinkovitost odstranjevanja bisfenolov iz vodnega medija. Metode dela: Poskuse smo izvajali v laboratorijskih algnih bioreaktorjih. Rast mikroalg smo vrednotili na podlagi sprememb koncentracije klorofila a, ki smo ga ekstrahirali iz algnih celic. Bakterije smo osamili iz aktivnega blata čistilne naprave Ajdovščina in algnega bazena z metodo cik-cak razmazov vzorcev na trdnih gojiščih. Vzpostavili smo kokulture z različnimi razmerji med številom celic alg in bakterij. Analizo učinkovitosti odstranjevanja bisfenolov s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo je za nas izvajal Inštitut Jožef Stefan. V poskusih smo uporabili mešanico 17 bisfenolov, koncentracija vsakega je bila 1 µg/L. Rezultati: Bisfenoli niso imeli statistično značilnega vpliva na tvorbo klorofila a v celicah mikroalg. C. vulgaris v kokulturah z bakterijami ni dosegla višjih koncentracij klorofila a kot v monokulturi. Na hitrost rasti alg v kokulturah je najverjetneje vplivala glukoza v rastnem mediju (miksotrofni metabolizem) in ne pozitiven vpliv bakterij. Statistično značilne razlike v učinkovitosti odstranjevanja bisfenolov med različnimi načini kultivacije C. vulgaris smo opazili pri 9 bisfenolih. Pri teh so bile večinoma najbolj učinkovite mikroalge v monokulturi v miksotrofnih pogojih. Učinkovitost odstranjevanja bisfenolov z algami je bila bolj povezana z vrednostjo logKow posameznih bisfenolov kot z načinom gojenja alg (tj. monokultura, kokultura, tip metabolizma). Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bisfenoli v koncentracijah, značilnih za komunalno odpadno vodo, ne inhibirajo rasti C. vulgaris in da imajo mikroalge potencial za čiščenje bisfenolov iz vodnega medija. V tem se kaže relevantnost te raziskave, zato bi jo v prihodnje lahko razširili v obsežnejšo aplikativno raziskavo.</dc:description><dc:publisher>[K. Fefer]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-08 10:50:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121411</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 102089</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 31774211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
