Ustreznost radiološke osebne varovalne opreme v veterinarskih ambulantahBut, Nina (Avtor) Čepin, Nataša (Avtor) Starc, Tina (Mentor) Mekiš, Nejc (Komentor) Škrk, Damijan (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaveterinarske ambulantezdravniki veterinarjisevanjeosebna varovalna opremazaščitni plaščiUvod: Med slikovnimi diagnostikami v veterini je rentgensko slikanje vodilna metoda za postavitev diagnoze. Za zmanjšanje izpostavljenosti rentgenskim žarkom je potrebna uporaba osebne varovane opreme. Namen: Namen diplomskega dela je bil preveriti in veterinarjem predstaviti ustreznost njihove osebne varovalne opreme ter ugotoviti, kako pogosto jo uporabljajo. Metode dela: V prvem delu raziskave smo podatke o ustreznosti osebne varovalne opreme pridobili tako, da smo posneli rentgenograme zaščitnih plaščev. Uporabili smo ekspozicijske pogoje 60 kV in 6,4 mAs na razdalji gorišče slikovni sprejemnik 1 meter. V drugem delu pa smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kako pogosto veterinarji uporabljajo svinčeno zaščito, ali poznajo možnosti nastanka poškodb zaradi nepravilnega shranjevanja, kako pogosto uporabljajo osebne dozimetre in kako pogosto čistijo osebno varovano opremo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se razpoke svinca najpogosteje pojavijo v predelu ovratnika in šivov. Na večini plaščev so bile razpoke majhne, le eden je imel razpoke večje od 15 mm2. Petnajst zdravnikov veterinarjev je odgovorilo na 12 zastavljenih anketnih vprašanj. Največ veterinarjev je v prostoru sevanja prisotnih nekajkrat tedensko. Vsi pri svojem delu uporabljajo zaščito, najpogosteje zaščitni plašč in zaščito za ščitnico. Več kot pol anketiranih je med sedacijo in anestezijo prisotnih v prostoru sevanja. Lastniki živali, ki so prisotni v prostoru sevanja, v 87 % primerov uporabljajo osebno varovalno opremo. Večina anketiranih vedno uporablja termoluminiscentni dozimeter, ostalih 33 % pa občasno. Vsi veterinarji so seznanjeni z možnostjo nastanka poškodb ob neustreznem shranjevanju (prepogibanju) zaščit, vendar jih 53 % ne testira osebne varovalne opreme. Od vseh sodelujočih, 67 % zdravnikov veterinarjev čisti osebno varovalno opremo – največ enkrat tedensko. Razprava in zaključek: Eden izmed vseh poslikanih plaščev ni bil ustrezen za nadaljnjo uporabo. Vsi sodelujoči veterinarji pri svojem delu uporabljajo osebno varovalno opremo, najpogosteje zaščitni plašč in zaščito za ščitnico. Smiselno bi bilo razmisliti o meritvah doze rentgenskih žarkov glede na velikost razpok na zaščitnih plaščih.[N. But, N. Čepin]20202020-10-08 10:38:02Diplomsko delo/naloga121410UDK: 616-07VisID: 102085COBISS_ID: 31782403sl