<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi</dc:title><dc:creator>Stanonik,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kostanjevec,	Stojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Slovenija je majhna srednjeevropska država, ki je naravno in kulturno pestra. To je posledica stičišča Alp, Mediterana, Panonske nižine in Dinarskega gorstva. Poleg naravnih enot je tu tudi stičišče slovanske, romanske, germanske in ugrofinske jezikovne skupine. H kulturni pestrosti prispeva tudi priseljevanje prebivalcev drugih držav, predvsem iz držav bivše Jugoslavije. Vse to skupaj vpliva na prehrano, ki se je oblikovala skozi stoletja. Dandanes se vsakodnevna prehrana Slovencev močno razlikuje od prehrane prebivalstva izpred petdesetih let. Ta je temeljila na lokalnih in sezonskih živilih, ki so bila pripravljena na poseben, tradicionalen način, razlikovala so se od regije do regije. Včasih je prebivalstvo v večini jedlo rastlinsko hrano, saj je bilo meso na mizi samo ob posebnih priložnostih. V času globalizacije se v Sloveniji narodne jedi izgublja, kar precej vpliva na mlajše rodove, na njihovo poznavanje narodnih jedi in oblikovanje odnosa do njih. Učenci se s slovenskimi narodnimi jedmi srečajo pri izbirnem predmetu načini prehranjevanja, v okviru rednega pouka gospodinjstva tega sklopa ni zaslediti. Zato sem se odločila raziskati, kakšno je poznavanje in odnos učencev do slovenskih narodnih jedi. S pomočjo vprašalnika, ki so ga učenci reševali preko spleta, smo ugotavljali, kako dobro učenci poznajo slovenske narodne jedi in jedi svojega okolja. Raziskovali smo, če obstaja razlika v poznavanju slovenskih narodnih jedi med učenci, ki so obiskovali izbirni predmet načini prehranjevanja, in med tistimi, ki ga niso, ter kakšen odnos imajo učenci do slovenskih narodnih jedi. V raziskavi je sodelovalo 219 učencev osmega in devetega razreda iz celotne Slovenije. Rezultati raziskave so pokazali, da je poznavanje najbolj značilnih slovenskih narodnih jedi dobro in da obiskovanje izbirnega predmeta načini prehranjevanja bistveno ne vpliva na poznavanje jedi. Odnos učencev do slovenskih narodnih jedi je pozitiven, saj jih radi jedo in so jim okusne. Tudi tukaj se je izkazalo, da obiskovanje izbirnega predmeta ne vpliva na to, kakšen odnos imajo učenci do narodnih jedi. Smiselno bi bilo, da bi vsebine o slovenskih narodnih jedeh vključili v program rednega predmeta gospodinjstvo. Potrebno je, da učenci spoznavajo tudi manj poznane narodne jedi, zlasti tiste, ki so značilne za okolje, v katerem živijo. Izobraževanje na tem področju lahko pomembno prispeva k spodbujanju ohranjanja teh jedi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-08 07:24:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121391</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 31377155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
