<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sovražni govor kot pravna kategorija v historični perspektivi</dc:title><dc:creator>Šadl,	Vito	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kambič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sovražni govor</dc:subject><dc:subject>sovražna kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>elementi sovražnega govora</dc:subject><dc:subject>pravna zgodovina</dc:subject><dc:subject>kaznivo dejanje</dc:subject><dc:subject>delikt.</dc:subject><dc:description>Sovražni govor je moderen pojem, ki se je pojavil šele pred nekaj desetletji. Različne strokovne panoge mu še niso uspele postaviti enotne definicije, unificirana pa ni niti njegova pravna plat – niti na teoretski niti na praktični ravni.

Avtor zato v prvem delu pregleda trenutno normativno stanje, sovražni govor pravno ovrednoti ter izlušči njegove temeljne elemente. Ti so v drugem, osrednjem delu naloge podlaga za analizo izbranih institutov iz pravne zgodovine: prepoved diskriminacije tujcev, vdov in sirot v Mojzesovem pravu, rimska injurija, kolektivna žalitev po srednjeveškem gorskem pravu, regulacija sovražne propagande v ZDA v 20. stoletju ter prepoved dejanj zoper nacionalno in rasno enakost v Sovjetski zvezi ter Jugoslaviji po drugi svetovni vojni.

Namen naloge je bil ugotoviti, ali lahko v pravni zgodovini srečamo institute, ki so vsebinsko, vsaj v posameznih elementih, primerljivi z modernim pravnim dojemanjem sovražnega govora. Avtor ugotavlja, da se vzporednice da povleči z določenimi pravnimi instituti v skoraj vseh zgodovinskih obdobjih, a je treba ob tem ohraniti pravo mero kritične distance in upoštevati vsakokratne zgodovinske okoliščine.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-07 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121382</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 95499</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32538115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
