<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavnosti za pripravo predšolskih romskih otrok na šolo</dc:title><dc:creator>Bahor,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>romski otroci</dc:subject><dc:description>Romska skupnost pri nas je manjšinska skupnost, ki je zaradi velikih razlik med romsko in slovensko kulturo pomaknjena na rob družbe. To se kaže v odmaknjenosti oz. zaprtosti in nerazvitosti naselij, kjer bivajo Romi, v nezaposljivosti in splošni neizobraženosti (osnovno šolo konča manj kot 50 % romskih otrok) in s tem v nižjem socialno-ekonomskem statusu (SES). Zaradi nespodbudnega okolja, kjer odraščajo romski otroci, so njihove možnosti za uspeh v šoli veliko bolj omejene kot pri večini njihovih sovrstnikov večinskega prebivalstva. Čeprav vrtec pripomore k zmanjševanju razlik med otroki, ki prihajajo iz nižjih in višjih SES, ga romski otroci pogosto ne obiskujejo pred vstopom v šolo. Raziskava se je zato osredotočala na delo s predšolskimi romskimi otroki, pri čemer so se izvajale dejavnosti za pripravo na šolo. 
Namen raziskave je bil zasnovati in izvesti dejavnosti za predšolske romske otroke ter opazovati njihov napredek na različnih področjih: motorika, pozornost in koncentracija ter pomnjenje, govor in jezik ter socialno-čustveno področje. V dejavnosti so bili vključeni štirje otroci. Na podlagi ocenjevalne lestvice funkcioniranja sem ugotavljala, kakšno je splošno funkcioniranje v srečanja vključenih otrok, katera so njihova močna in šibka področja oz. kje se kažejo njihove posebnosti. Zanimala so me tudi ozadja njihovih družinskih okolij, ki sem jih spoznavala na podlagi izpolnjevanja ocenjevalne lestvice, in pogostost obiskovanja srečanj. Dejavnosti so bile oblikovane v skladu s Kurikulom za vrtce in z Dodatkom h kurikulu za vrtce za delo z otroki Romov ter prilagojene interesom in značilnostim otrok. Uporabljeni so bili različni konkretni materiali (naravni in vsakdanji materiali, kocke, slikovno gradivo ter nekateri drugi didaktični materiali) in pristopi (gibalne dejavnosti, igra, petje in ples). Analiza vseh delov raziskave in obravnave (začetna in končna ocena funkcioniranja, ocena družinskega okolja, načrtovanje in izvedba treninga) je omogočila bolj poglobljeno razumevanje opaženega napredka posameznega otroka. 
Rezultati primerjave začetnega in končnega ocenjevanja otrok kažejo na učinkovitost zastavljenih dejavnosti, saj je pri vsakem otroku opazen vsaj minimalen napredek na vseh ocenjevanih področjih. Poleg uspešnosti izvedbe dejavnosti so bile analizirane tudi ovire, ki omejujejo napredek otrok (družinsko okolje in sodelovanje s starši, nepoznavanje kulture, prepričanja strokovnih delavcev, materialne in prostorske razmere ipd.). Za boljšo predstavo o načinih vključevanja romskih otrok v slovenske vrtce sem kontaktirala z nekaj vrtci, ki so navedli njihove izkušnje. Na tej podlagi so bile pripravljene okvirne smernice za strokovne delavce in ideje za dejavnosti, ki so jim lahko v pomoč pri vključevanju romskih otrok v predšolsko okolje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-07 07:31:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121374</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 31290115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
