<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza sodnih postopkov ugotavljanja skupnih pripadajočih zemljišč po ZVEtL</dc:title><dc:creator>Jean,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vlahek,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ZVEtL</dc:subject><dc:subject>ZVEtL-1</dc:subject><dc:subject>skupno pripadajoče zemljišče</dc:subject><dc:subject>analiza sodnih odločb</dc:subject><dc:subject>nepremičninsko pravo</dc:subject><dc:subject>stvarno pravo</dc:subject><dc:subject>družbena lastnina</dc:subject><dc:subject>funkcionalno zemljišče</dc:subject><dc:description>Skupno pripadajoče zemljišče je zemljišče, ki je potrebno za redno rabo več stavb. Problematika izvira iz časa družbene lastnine, ko posameznik ni mogel pridobiti lastninske pravice na parceli, ki je bila v družbeni lastnini. V današnjem sistemu zasebne lastnine je zato potrebno ugotoviti, kakšen obseg zemljišča okoli stavb pripada lastnikom teh stavb, glede na vrsto kriterijev, kot so načrti in izvedba v fazi izgradnje ter pretekla redna raba. Kot zemljiškoknjižni lastniki teh zemljišč so pogosto vpisane osebe, ki glede na nekdanja pravila o pravici uporabe in pravila o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini lastninske pravice na zemljišču nikoli niso pridobile, ali pa so jo že izgubile. Postopek ugotavljanja skupnega pripadajočega zemljišča danes ureja ZVEtL-1, ki je nadomestil prej veljavni ZVEtL. 
V magistrski nalogi predstavim zakonske in teoretične podlage za ugotavljanje skupnih pripadajočih zemljišč, nato pa z analizo prvostopenjskih sodnih odločb prikažem, kako ti postopki potekajo v praksi.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-06 09:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121360</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 95491</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32627971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
