<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Formiranje cvetnih šopov in posameznih cvetov pri različnih skupinah vrtnic (Rosa spp.)</dc:title><dc:creator>Dernovšek,	Manja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schmitzer,	Valentina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okrasno vrtnarstvo</dc:subject><dc:subject>vrtnice</dc:subject><dc:subject>Rosa spp.</dc:subject><dc:subject>presajanje odraslih rastlin</dc:subject><dc:subject>formiranje cvetnih šopov</dc:subject><dc:subject>formiranje cvetov</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti, kakšna je sposobnost tvorbe cvetnih  šopov in oblikovanja posameznih cvetov po presajanju odraslih rastlin vrtnic (Rosa spp.). Februarja 2017 so bile pet let stare vrtnice presajene iz hortikulturnega centra BF v Biljah v okolico Biotehniške fakultete v Ljubljani. V opazovanje smo vključili prekrovne vrtnice (3), mnogocvetne vrtnice (4), popenjave vrtnice (4), plezalke (4) in debelne vrtnice (3). Meritve smo opravili 31. maja, 17. junija, 31. junija in 17. julija 2017. Spremljali smo število cvetnih šopov na posamezni rastlini, število cvetov v cvetnem šopu, dolžino cvetnih stebel in velikost cvetov. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali cvetenje med posameznimi sortami in skupinami vrtnic. V prvem terminu smo prešteli največ cvetnih šopov pri plezalkah (34,2), v drugem (26,9) in tretjem (4,8) pri prekrovnih in v zadnjem terminu pri debelnih vrtnicah (3,9). Najmanj cvetnih šopov smo zabeležili pri debelnih vrtnicah v prvih dveh terminih meritev (6,1 oz. 4,2), v tretjem in zadnjem pa pri plezalkah (0,1 oz. 0,3). Največ cvetov v cvetnem šopu smo v prvem terminu zabeležili pri plezalkah (45,6), v drugih terminih pa pri pokrovnih vrtnicah (31,2; 6,9 in 4,0). Najmanj cvetov v cvetnem šopu smo v vseh terminih zabeležili pri debelnih vrtnicah (2,9; 1,5; 1,2; 1,3). Najdaljše cvetno steblo v prvem in tretjem terminu smo zabeležili pri pokrovnih vrtnicah (49,8 cm oz. 43,7 cm), v drugem in zadnjem pa pri popenjavih vrtnicah (62,2 cm oz. 14,3 cm). Najkrajše cvetno steblo v prvem in drugem terminu meritev smo zabeležili pri debelnih vrtnicah (20,6 oz. 8,9 cm), v tretjem in zadnjem terminu pa pri mnogocvetnih vrtnicah (6 oz. 15,7 cm) Največji premer cveta smo zabeležili pri debelnih vrtnicah v prvem in zadnjem terminu meritev (79,7 oz. 88 mm) in pri popenjavih vrtnicah v drugem in tretjem terminu meritev (75,2 oz 62,3 mm). Najmanjši premer cveta smo zabeležili pri plezalkah (49,4 mm) v prvem terminu meritev, pri prekrovnih sortah v drugem terminu in tretjem terminu meritev (40,1 oz. 45,9mm), v zadnjem terminu meritev smo lahko odprte cvetove opazovali le še pri popenjavih (77,8 mm) in debelnih vrtnicah (88 mm). Izkazalo se je, da so vrtnice iz vseh skupin, z izjemo debelnih vrtnic, zelo lepo cvetele v prvem letu po presajanju.</dc:description><dc:publisher>[M. Dernovšek]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-04 07:15:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121315</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 635.9:582.639(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 183631</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32220163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
