<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Racionalna izbira partnerskih akterjev v interesni sferi: analiza stroškov in koristi širitvene politike Evropske unije vis-à-vis zunanjih politik drugih zunanjih akterjev na Zahodnem Balkanu</dc:title><dc:creator>Ožeg,	Viktor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bojinović Fenko,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>interesna sfera</dc:subject><dc:subject>Zahodni Balkan</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>zunanji akterji</dc:subject><dc:subject>zunanja politika</dc:subject><dc:description>Na Zahodni Balkan (ZB) je navkljub njegovi turbulentni zgodovini interesne sfere, na katero vplivajo zunanje velike sile, v zadnjih 20 letih najbolj dosledno in intenzivno vplivala Evropska unija (EU) – zunanjepolitični akter sui generis. S širitveno politiko je EU sebi in državam ZB omogočila partnerstvo. Vendar je tehnokratski pristopni proces k EU zmanjšal učinek članstva v EU kot zlatega korenčka. Poleg tega so visoka stopnja brezposelnosti, splošno nezaupanje v upravljanje in v pravno državo ter nerešeni meddržavni spori na ZB ustvarili odprto »igrišče« za druge zunanje akterje (zlasti neZahodne), da ponudijo koristno alternativo državam ZB, hkrati pa poskušajo doseči lastne zunanjepolitične cilje. Cilj te magistrske naloge je torej preveriti uporabo racionalne izbire pri zunanjepolitičnih akcijah partnerskih akterjev v interesnem področju, ko se pojavi pri zunanjimi akterji tekmovanje. V tem konkretnem primeru se osredotočam na analizo sprememb stroškov in koristi pristopnega proces k EU za države ZB in za EU v smislu ekonomskih, varnostnih, identitetnih interesov in domačih učinkov. Naloga dokazuje, da so notranje in zunanje krize, ki so prizadele EU, privedle do padca koristi partnerstva med EU in ZB ne samo za države ZB, ampak tudi za samo EU. Te razmere so omogočile, da so ruske, kitajske in turške ugodnosti (zlasti ekonomske), ki jih ti zunanji akterji ponujajo državam ZB, vsaj kratkoročno postale enakovredne alternative partnerstvu z EU.</dc:description><dc:publisher>[V. Ožeg]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-03 07:32:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121299</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 327:061.1EU(497)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 122457</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 35570691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
