Mednarodnopravna ureditev zaščite ljudi pred prisilnimi izginotjiPisar, Ana (Avtor) Kovič Dine, Maša (Mentor) Prisilno izginotjeMednarodna Konvencija za zaščito vseh ljudi pred prisilnimi izginotjičlovekove praviceboj zoper terorizempridržanja v osamitviizročitve v tajnosti.Prisilna izginotja so že dalj časa obstoječ globalni fenomen. Čeprav se ga mednarodna skupnost že več desetletij trudi nasloviti in zajeziti, pri tem doslej ni bila vedno uspešna. Problematika prisilnega izginotja se kaže predvsem v pojmovanju in definiranju, saj le ta predstavlja trajajoče ravnanje, ki vključuje več kršitev človekovih pravic, razvoj pravne ureditve pa je v različnih vejah mednarodnega prava potekal neenotno. Danes prisilna izginotja ureja običajno mednarodno humanitarno pravo, ki prisilna izginotja prepoveduje; mednarodno kazensko pravo, ki prisilna izginotja opredeli kot hudodelstvo zoper človečnost in mednarodno pravo varstva človekovih pravic, kjer poteka največ progresivnega razvoja. V pravu človekovih pravic prepoved prisilnih izginotij per se ni obstajala do sprejema prvega zavezujočega pravnega akta na tem področju t.j. Mednarodne konvencije za zaščito vseh ljudi pred prisilnimi izginotji, ki enovito in celovito ureja prisilna izginotja in postavlja zahteve po inkriminaciji ravnanja. Glavna težava te konvencije pa je v skromnem številu ratifikacij, kar ji znižuje avtoriteto. Navkljub izčrpnemu korpusu pravil, ki prepovedujejo prisilna izginotja in opredeljujejo odgovornost kršiteljev, je praksa izvajanja prisilnih izginotij danes vse večja, tudi na strani liberalnih in demokratičnih držav, kot so Združene države Amerike, ki so prisilna izginotja v obliki pridržanj v osamitvi in tajnih izročitev izvajale v okviru boja zoper terorizem. Mednarodna skupnost nosi končno odgovornost, da zagotovi spoštovanje temeljnih načel varstva ljudi pred prisilnimi izginotji in tako zaščiti čim več človeških življenj.20202020-10-02 09:00:09Magistrsko delo/naloga121282VisID: 95481COBISS_ID: 32436227sl