Pojmovanje učnih sposobnosti, samoučinkovitost in pripis atribucij učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenjaPovirk, Petra (Avtor) Jerman, Janez (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) učna neuspešnostDoživljanje učne uspešnosti v vzgojno-izobraževalnem procesu je eden izmed ključnih dejavnikov, ki determinirajo življenjsko pot posameznika, vpliv na izbiro poklica in vpliv na (pozitivno) samopodobo posameznika. Pomembno je, da učenci med šolskim procesom dobijo dovolj priložnosti, da razvijejo občutke o tem, da so na akademskem področju uspešni. Pretekle učne izkušnje pomembno vplivajo na prihodnjo učno motivacijo. Učna motivacija pa je tista, ki usmerja in uravnava učno vedenje in je predpogoj za vse nadaljnje učne motivacije. Učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja zaradi pomanjkljivih kognitivnih in metakognitivnih strategij za časa šolanja naletijo na številne ovire in so bolj izpostavljeni doživljanju učne neuspešnosti. Zavedanje, predvsem pa primerjanje lastne učne uspešnosti z učno uspešnostjo vrstnikov, pride do izraza v obdobju adolescence, ko se poveča obseg zahtev, pojavijo pa se tudi drugi izzivi, kot npr. prehod iz razredne na predmetno stopnjo. Stalno doživljanje neuspehov sproži težave na področju učne motivacije, saj učenci stežka prepoznajo povezanost truda z učnimi dosežki in občutki uspešnosti. Namen magistrskega dela je preveriti, kakšno vlogo učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja pripisujejo pri učenju trudu. Opravili smo kvantitativno raziskavo, v kateri smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. V raziskavi smo zajeli 79 učencev, ki obiskujejo 7., 8. ali 9. razred redne osnovne šole in so z odločbo opredeljeni kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Učenci so izpolnili vprašalnik, ki je preveril, kako pojmujejo svoje učne sposobnosti, kakšne občutke o samoučinkovitosti izražajo in čemu pripisujejo atribucije za uspeh in neuspeh. Ugotovili smo, da učenci svoje učne sposobnosti pojmujejo bolj dinamično kot statično, kar pomeni, da verjamejo, da lahko z vajo vplivajo na svoje sposobnosti. Izražajo višje občutke o samoučinkovitosti, kot razlog za uspeh in neuspeh pa največkrat prepoznajo ravno trud, ki ga (ne) vložijo. Z magistrskim delom želimo doprinesti k boljšemu razumevanju učne motivacije učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, saj ta odločilno vpliva na to, kako aktivno bo posameznik sodeloval v šolskem procesu.20202020-10-02 08:30:22Magistrsko delo/naloga121277COBISS_ID: 30697475sl