<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovnoterapevtska obravnava oseb z odvisnostjo od alkohola, v procesu vračanja na delo</dc:title><dc:creator>Plošnik,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>alkoholna odvisnost</dc:subject><dc:subject>zaposlitev</dc:subject><dc:description>Uvod: Odvisnost od alkohola negativno vpliva na več področij človekovega življenja, med drugimi tudi na področje zaposlitve posameznika. Prepoznava, ukrepanje ter rehabilitacija odvisnosti so ključni za ponovno polno funkcioniranje posameznika. Delovna terapija preko uporabe vsakodnevnih aktivnosti stremi k izboljšanju ali ohranjanju izvajanja aktivnosti in k sodelovanju v življenjskih vlogah, navadah in rutinah. Delovnoterapevtska obravnava se pri osebah z odvisnostjo od alkohola pogosto izvaja v procesu zaposlitvene rehabilitacije. Namen zaposlitvene rehabilitacije je, da osebe po ozdravljeni odvisnosti znova vključimo v zaposlitev v skladu z njihovimi sposobnostmi, ki jih v procesu tudi obravnavamo. Namen: Namen diplomskega dela je spoznati podpore in ovire pri vključevanju oseb odvisnih od alkohola na delovno mesto. Želeli smo ugotoviti, kaj prispeva k uspešnemu vračanju oseb odvisnih od alkohola na delovno mesto in kaj so ovire, ki preprečujejo ohranjanje zaposlitve. Metode dela: Uporabljen je bil pregled literature. Vključitveni kriteriji so bili: objava med leti 2010 in 2020, celotno dostopno besedilo v strokovno-znanstvenih revijah v slovenskem ali angleškem jeziku, leto izvedbe študije, ki vključuje delovnoterapevtsko obravnavo oseb pri vračanju na delo. Za prikaz je bil uporabljen diagram PRISMA. Rezultati: Po analizi člankov so izšle naslednje teme: prilagoditev okolja (predvsem sprememba in obuditev socialnih odnosov), vzpostavljanje zdravega življenjskega sloga, iskanje motivacijskih aktivnosti za vzdrževanje abstinence in multidisciplinaren pristop. Razprava: Ugotovili smo, da zelo pomembno vlogo v procesu rehabilitacije predstavljajo socialni odnosi, ki podpirajo vzdrževanje zdravega življenjskega sloga. Delovni terapevti poskušamo vključevati čim bolj namenske in osebi pomembne aktivnosti, kar je v procesu rehabilitacije oseb po odvisnosti zelo pomembno. Z aktivnostmi, ki podpirajo njihovo ozdravitev in so jim v motivacijo, ključno pripomoremo pri zmanjšanju ponovne odvisnosti. Smiselno je sodelovanje z drugimi strokovnjaki v procesu zaposlitvene rehabilitacije, saj je s tem delo kvalitetno in dolgoročno opravljeno. Zaključek: Poudarek procesov zaposlitvene rehabilitacije je na zaposlitvi, vendar pa s preostalimi intervencijami izboljšujemo kakovost nadaljnjega življenja in preprečujemo možnost ponovitve odvisnosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Plošnik]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:46:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121264</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 102008</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30813187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
