<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ples kot prostočasna aktivnost pri slepih in slabovidnih</dc:title><dc:creator>Košir,	Breda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>slepota</dc:subject><dc:subject>slabovidnost</dc:subject><dc:subject>učinki plesa</dc:subject><dc:subject>prosti čas</dc:subject><dc:subject>strategije</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:description>Ples pozitivno vpliva na naše telo in dobro počutje. Osebe z okvaro vida so manj telesno aktivne in preveč časa namenijo sedentarnim aktivnostim. Pri plesu oseb z okvaro vida se pojavijo številne ovire, saj večina plesnih tečajev temelji na vizualni informaciji, kjer se ob razlagi demonstrira potek korakov. Osebe z okvaro vida teh korakov ne morejo videti in posnemati plesnih učiteljev, kar lahko vodi v zaostanek ali celo izključenost iz skupine oz. nezmožnost pridružitvi skupini. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali, zakaj se osebe z okvaro vida odločajo za ples kot prostočasno aktivnost, s katerimi ovirami se srečujejo med plesom, katere strategije in adaptacije olajšajo in omogočijo učenje plesnih korakov ter kakšni so učinki plesa na psihološkem, telesnem in socialnem področju. Metode dela: V kvalitativni raziskavi smo podatke pridobili s poglobljenimi intervjuji s šestimi osebami z okvaro vida, ki so imele izkušnjo s plesom. Podatki so bili pridobljeni tudi z izvajanjem prilagojene plesne aktivnosti za namen diplomskega dela. Intervjuji so bili obdelani s kvalitativno analizo besedila. Rezultati: Slepe in slabovidne osebe se odločijo za ples kot prostočasno aktivnost zaradi želje do plesa in učenja plesa, zadovoljstva ter socialne vključenosti. Ugotovljene so bile podpore in strategije, ki so olajšale učenje plesa ter ovire, s katerimi so se srečavale osebe z okvaro vida. Med plesom doživljajo pozitivne učinke plesa na psihološkem, telesnem in socialnem področju. Razprava in zaključek: Ples je aktivnost, ki pomembno prispeva h kakovosti življenja, socialni vključenosti in aktivnemu preživljanju prostega časa osebe z okvaro vida. Delovni terapevt omogoči vključevanje v željeno aktivnost, razišče njen pomen, informira posameznika in poišče ustrezne načine izvedbe. Da bi se slepe in slabovidne osebe lahko vključile v plesne aktivnosti so potrebne nekatere prilagoditve, saj zaradi pomanjkanja vidnih informacij pogosto ne morejo slediti običajnim plesnim tečajem.</dc:description><dc:publisher>[B. Košir]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:46:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121263</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 102007</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30884099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
