<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Priprava predšolskega otroka na operativni poseg v splošni anesteziji z vidika teščosti</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravljen,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lukić,	Marina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>pediatrija</dc:subject><dc:subject>predoperativna teščost</dc:subject><dc:subject>nadomeščanje tekočin</dc:subject><dc:subject>prehranska podpora</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:description>Uvod: Obisk bolnišnice je za predšolskega otroka stresen dogodek, še posebej, če je zanj napovedan operativni poseg v splošni anesteziji. V pripravi otrokom in njihovim staršem pomaga celoten zdravstveni tim, saj se priprava deli na administrativni, psihološki in fizični del. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature predstaviti pripravo predšolskih otrok na operativni poseg v splošni anesteziji z vidika teščosti. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna metoda dela s pregledom slovenske in angleške strokovne in znanstvene literature s področja predoperativne teščosti v povezavi z načrtovanim operativnim posegom v splošni anesteziji, ki je bila prvenstveno objavljena med letoma 2003 in 2020. Iskanje literature je potekalo v spletnem portalu digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL), mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL in Medline ter s pomočjo vzajemne kataloške baze podatkov COBISS.SI. Pregledane so bile tudi nekatere reference pridobljene literature. Rezultati: Svetovne smernice za predoperativno teščost predšolskih otrok večinoma temeljijo na režimu 6–4–2, ki narekuje, da se 6 ur pred uvodom v anestezijo prekine s trdo hrano, 4 ure prej doječi otroci prenehajo s pitjem materinega mleka ali mlečne formule, 2 uri prej pa se prekine tudi s pitjem bistrih tekočin. Posamezne smernice se razlikujejo glede na opombe (npr. ali je dovoljeno žvečenje žvečilke, koliko vode lahko popijejo skupaj z zdravili, itd.). V predoperativnem času je pomembno tudi opazovanje hidriranosti predšolskih otrok. Predšolski otroci so običajno normalno hranjeni, vendar lahko imajo specifično prehransko pomanjkanje zaradi bolezenskega stanja. Vsem predšolskim otrokom je ob sprejemu potrebno oceniti prehransko stanje in jim z ustrezno prehransko obravnavo zagotoviti optimalno prehranjenost. Razprava in zaključek: Predpisan čas predoperativne teščosti se pri predšolskih otrocih velikokrat podaljša, kar otrokom predstavlja dodaten psihični stres in obremenitev za njihovo telo. Poleg tega so otroci bolj dovzetni za stranske učinke teščosti kot odrasli. Raziskovalci se zato nagibajo k spreminjanju obstoječih smernic s skrajšanim časom, ko je še dovoljeno pitje bistrih tekočin, saj to pripomore k zmanjšanju pooperativne slabosti in bruhanja. Podobno je tudi s prehranskimi nadomestili z ogljikovimi hidrati, ki ravno tako zmanjšujejo pojavnost slabosti in bruhanja v pooperativnem obdobju, poleg tega pa tudi pripomorejo k vzdrževanju normalnega nivoja sladkorja v krvi in zmanjšujejo možnost za nastanek pooperativnih vnetji. Menimo, da se kljub pozitivnim učinkom dobre hidracije in prehranjenosti pri predšolskih otrocih v predoperativnem obdobju veliko premalo upošteva njun pomen ter se tako veliko bolj poudarja pomen teščosti.</dc:description><dc:publisher>[E. Kovačič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:46:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121261</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 102005</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30804995</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
