<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje aktivnosti von Willebrandovega faktorja na osnovi testa ristocetinskega kofaktorja</dc:title><dc:creator>Nenadić,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Preložnik Zupan,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aktivnost von Willebrandovega faktorja</dc:subject><dc:subject>von Willebrandova bolezen</dc:subject><dc:subject>metoda RCo</dc:subject><dc:subject>hemostaza</dc:subject><dc:subject>laboratorijska diagnoza</dc:subject><dc:description>Von Willebrandova bolezen (VWB) je najpogostejša prirojena bolezen strjevanja krvi. V večini primerov se deduje avtosomno dominantno in v enakem obsegu prizadene oba spola. V redkih primerih najtežje oblike pa je dedovanje recesivno. Diagnostika te bolezni je kompleksna. Pogovoru z bolnikom in kliničnemu pregledu sledijo osnovne in specialne laboratorijske preiskave za opredelitev VWB. Aktivnost VWF lahko merimo z več metodami. V Specializiranem hematološkem laboratoriju Kliničnega oddelka za hematologijo, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (SHL KOH UKCL), so aktivnost VWF do sedaj določali s sposobnostjo vezave trombocitov po standardni ristocetinski (RCo) metodi z agregometrom, ki pa je zamudna. V okviru magistrske naloge smo uvedli novejšo, avtomatizirano različico metode RCo, in sicer test VWF:GP1bR. Z njim smo analizirali obstoječe vzorce bolnikov (N = 50) in opravili primerjavo rezultatov z metodo za določitev aktivnosti VWF z ristocetinom (RCo). Klinično je metoda pomembna predvsem pri bolnikih z zmanjšano aktivnostjo VWF, kjer je diagnostika težja. Zato smo med 50 izbranimi vzorci tudi ločeno obravnavali tiste z zmanjšano aktivnostjo VWF. Na osnovi statistično analiziranih podatkov smo zaključili, da je novo uvedena metoda VWF:GP1bR sprejemljiva in primerna za prenos v vsakdanjo klinično prakso, saj izpolnjuje zastavljene analitične in klinične kriterije (nenatančnost v seriji in med serijami pri normalnih vrednostih aktivnosti VWF (KV &lt; 5,5 %), pri nizkih vrednostih aktivnosti VWF (KV &lt; 7 %)) in je v primerjavi z metodo RCo avtomatizirana. Z njeno uporabo pridemo hitreje do zanesljivih rezultatov, pri čemer je tudi natančnejša in cenejša od metode RCo. Rezultati obeh primerjanih metod so močno povezani oz. se ujemajo. Metoda VWF:GP1bR je povsem primerljiva tudi z metodo VWF:Ab oz. VWF:GP1b, ki jo za določanje aktivnosti VWF prav tako uporabljajo v SHL KOH UKCL.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121249</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
