<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj gozdnega meništva na Šrilanki</dc:title><dc:creator>Štorman,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdni menihi</dc:subject><dc:subject>budizem theravāda</dc:subject><dc:subject>Šrilanka</dc:subject><dc:subject>asketizem</dc:subject><dc:subject>meditacijske prakse</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu bom predstavila razvoj in posebnosti gozdnega meništva v tradiciji budizma na Šrilanki. Izpostavila bom posamezne primere menihov, ki so imeli ključno vlogo pri razvoju gozdnega meništva, ter predstavila razloge za umik v naravo. Gozdni menihi so se odmaknali od življenja v vaseh in zavetja poiskali v votlinah ali hermitažih, globoko v gozdovih, oddaljenih od družbe. V svojem življenju sledijo naukom utemeljitelja budizma, Siddhārthi Gautami Buddhi, ki je bil zapisan po njegovi smrti v zbirki besedil Tipiṭaka (Tri košare) in predstavlja doktrinarno osnovo budizma theravāda. Na Šrilanki, kjer je budizem prevladajoča tradicija, je danes veliko samostanov, med njimi tudi gozdnih. Gozdna budistična tradicija se strogo drži disciplinskih pravil vinaya in poudarja pomen meditativne prakse kot poti, ki vodi do osvoboditve. Skromno življenje v gozdnih samostanih menihom omogoča raziskovanje vzrokov trpljenja in njihovo premoščanje. Posvečajo se lastni poti in napredovanju, neobremenjeno preživljajo vsakdanje življenje in prakticirajo meditacijo, ki vodi do popolne osvoboditve.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-10-02 07:45:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121246</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 464975</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
