Šolska prehrana kot možen preventivni dejavnik za pojav metabolnega sindroma pri otrocihBeribak, Rebeka (Avtor) Benedik, Evgen (Mentor) Korošec, Mojca (Komentor) prehranašolska prehranaprehrana osnovnošolcevprehranske navadeprehranski vnosprekomerna telesna masametabolni sindromZdrava prehrana je ključna v otroštvu, saj vpliva na telesni in kognitivni razvoj otrok; s privzgojo zdravih prehranskih navad vplivamo tudi na prehranjevanje kasneje v življenju. Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v prehranske navade otrok, šolsko prehrano in vpliv le-te na povečano tveganje za razvoj metabolnega sindroma (ptMS). Raziskava se je pričela jeseni 2017 in je zajemala 63 otrok zaključnih razredov petih osnovnih šol po Sloveniji in njihovih staršev. Dodatno smo jih razdelili glede na tip osnovne šole; EKO (vključene v mednarodni program Ekošola) in običajne šole. Raziskovalni del je zajemal telefonsko anketiranje enega od staršev in otroka, kjer so odgovarjali na sociodemografska vprašanja ter vprašalnik o pogostosti uživanja živil. Antropometrične podatke smo pridobili iz športnovzgojnih kartonov, naknadno smo izračunali delež telesne maščobe. Ugotovili smo, da učenke in učenci EKO šol niso imeli statistično značilno nižjega indeksa telesne mase (p=0,699 in p=0,789) ter odstotka maščevja (BFP) (p=0,920 in p=0,504) od učencev in učenk običajnih šol, vendar so imeli fantje v primerjavi z dekleti statistično značilno nižji BFP (p=0,000). Učenci iz EKO šol so zaužili več zelenjave (p=0,004) kot učenci iz običajnih šol, medtem ko hipoteze o več zaužitega sadja (p=0,872) in manj sladkorja (p=0,761) nismo potrdili. Ne glede na spol in tip šole, vnos sladkorja v raziskavo vključenih otrok povprečno predstavlja 15 % dnevnega energijskega vnosa. 70,0 % otrok dnevno zajtrkuje, 87,3 % pa jih ima vsaj štiri obroke dnevno. Po izračunu tri-ponderalnega indeksa (kilogram telesne mase/m3) smo ugotovili, da je imelo ptMS kar 60,3 % otrok, od tega več fantov (60,5 %) kot deklet (39,5 %), vendar je treba opozoriti, da se je uporabljena metodologija razlikovala od prvotno objavljene. Statistično značilno višji indeks maščevja (kilogram telesne maščobe/m3) ne glede na tip šole je bil višji pri dekletih kot fantih. (p=0,030). Nismo uspeli dokazati, da bi imel tip šole vpliv na ptMS. Za bolj natančno in realno oceno vpliva šolske prehrane na pojav MS pri slovenskih otrocih bi bilo potrebno izpeljati klinično študijo z več udeleženci in večjim številom vključenih osnovnih šol.[R. Beribak]20202020-10-02 07:16:40Magistrsko delo/naloga121235UDK: 612.3-053.5:616-008.9VisID: 183457COBISS_ID: 33122563sl