Okužbe perutnine z glistamiPeterca, Nika (Avtor) Terčič, Dušan (Mentor) perutninaveterinanotranji zajedalciglisteV diplomskem delu je predstavljenih pet najpogostejših notranjih zajedavcev perutnine iz skupine glist (helmintov), opisani so načini preprečevanja in zdravljenja okužb, ki jih ti zajedavci povzročajo. Ascaridia galli, Syngamus trachea, Heterakis gallinarum in Capillaria spp. so valjaste gliste iz razreda nematod, medtem, ko so trakulje znane kot ploske gliste in spadajo v razred cestod. Večina glist zajeda v prebavnem traktu, najdemo pa jih lahko tudi v sapniku in očeh. Velikost, dolžina in potek življenjskega cikla se pri posameznih glistah razlikujejo. Življenjski cikel je lahko neposreden ali posreden z obveznim vmesnim gostiteljem. Gliste imajo velik vpliv na gostiteljevo zdravje in proizvodnost. Ascaridia galli je nematoda, ki zajeda v tankem črevesju in povzroča bolezen askaridozo. Heterakis gallinarum se nahaja v slepih črevesih in je potencialni nosilec protozoja Histomonas meleagridis, ki povzroča bolezen histomonozo (črnoglavost). Syngamus trachea je valjasta glista, ki zajeda v dihalnem traktu gostitelja in ob hujši invaziji ovira pretok zraka skozi respiratorni trakt zaradi česar okužena žival lovi sapo, ob blokadi sapnika pa se lahko tudi zaduši. Kapilarioza je bolezen, ki jo povzročajo valjaste gliste Capillaria spp. in te zajedajo v požiralniku, tankem črevesju, golši in slepih črevesih. Trakulje so sploščene in segmentirane gliste. Prisesajo se na črevesno steno, kjer absorbirajo hranila iz krme, kar poslabšuje izkoriščanje krme. Nadzor nad notranjimi zajedavci perutnine temelji v glavnem na izvajanju preventivnih ukrepov (preprečevanje kopičenja iztrebkov, razkuževanje, vzdrževanje higiene, menedžment) pa tudi na kurativnih ukrepih, ki vključujejo uporabo antihelmintikov. Eno samo zdravljenje ne zadošča, zato je za zatiranje glistavosti potrebno zdravljenje večkrat ponoviti.20202020-10-02 07:16:27Diplomsko delo/naloga121233VisID: 183455COBISS_ID: 31093251sl