Postopek odloženega pregona v praksi Okrožnega državnega tožilstva v LjubljaniBabnik, Ana (Avtor) Šugman Stubbs, Katja (Mentor) pogojna odložitev kazenskega pregonaodvračanje pregonakoncept restorativne pravičnostianaliza kazenskih spisovOkrožno državno tožilstvo v LjubljaniV magistrski nalogi je predstavljen institut odloženega pregona, ki zagotavlja hitro in učinkovito rešitev zadeve, izpostavljena pa so tudi nekatera vprašanja, ki se odpirajo pri uporabi instituta v praksi. Že od uvedbe instituta je problematična predvsem neenotna praksa med državnimi tožilstvi glede odstopanja zadev v odložen pregon. Zgodi se namreč, da bo v bistveno podobni zadevi en osumljenec obravnavan v kazenskem postopku na sodišču, zoper drugega pa bo ovadba zavržena že po plačilu določenega prispevka. Opazila sem tudi precejšnja razhajanja v višini določene naloge, saj bo v podobnih situacijah slednja odvisna od tega ali državni tožilec zasleduje zgolj odpravo škodljivih posledic in določi nalogo iz spodnje meje razpona ali pa je morda bolj naklonjen kumulaciji nalog. Naloge so praviloma določene ob upoštevanju premoženjskih razmer osumljenca, vendar se v praksi dogaja, da oškodovanci soglasje za postopek odloženega pregona pogojujejo s plačilom visokega zneska povrnitve škode, kar je sporno, saj postopek odloženega pregona ne sme biti zgolj bližnjica za pridobitev poljubno visoke odškodnine. Pregled zadev na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani je pokazal, da tožilci v postopek odloženega pregona odstopajo primerne zadeve, saj so kasneje vloženi obtožni predlogi redki, večina zadev pa se zaključi z zavrženjem ovadbe po uspešno izpolnjeni nalogi ali pa oškodovanec umakne predlog za pregon.20202020-10-01 09:00:20Magistrsko delo/naloga121215VisID: 95469COBISS_ID: 32254723sl