Analiza učinkovitosti javnih biomedicinskih laboratorijev v Sloveniji z vidika doseganja njihove optimalne velikostiLAMOVŠEK, NEJC (Avtor) Klun, Maja (Mentor) Skitek, Milan (Komentor) laboratorijska medicinaučinkovitostDEAoptimalna velikoststoritveni model.Laboratorijska medicina kot podsistem javne zdravstvene mreže nudi storitve, za katere ni znano, v kakšnem obsegu jih bodo bolniki potrebovali. Obseg laboratorijskih storitev je tako v popolni domeni naročnikov, vendar pa lahko medicinski laboratoriji vsaj deloma vplivajo na porabo njihovih virov. Medicinski laboratoriji se tako srečujejo z različnimi omejitvami, denimo z zaposlovanjem, naložbami in viri financiranja, vendar pa želijo kljub omejitvam ponuditi hitro izvedene kakovostne laboratorijske preiskave. Eden izmed poglavitnih izvorov neučinkovitosti je tako lahko tudi neoptimalna velikost procesa v laboratorijih. Namen doktorske disertacije je opredeliti tehnično in stroškovno učinkovitost biomedicinskih laboratorijev z vidika doseganja njihove optimalne velikosti. Vpliv konsolidacije laboratorijske dejavnosti ugotavljamo z oceno razlik v učinkovitosti medicinskih laboratorijev. Z opredelitvijo Malmquistovega indeksa produktivnosti dodatno opredelimo vpliv inovacij na učinkovitost medicinskih laboratorijev. V empiričnem delu doktorske disertacije poglobljeno analiziramo dvajset medicinskih laboratorijev, ki izvajajo vse tri skupine laboratorijskih preiskav ter dodatno tudi enaindvajset laboratorijev primarne ravni zdravstvenega varstva. V analizo dodamo tudi dva tuja medicinska laboratorija, s katerima izvedemo mednarodno primerjavo učinkovitosti. Za analizo učinkovitosti uporabimo metodo ovojnice podatkov, tj. DEA metodo. Ugotavljamo, da je neučinkovitost, ki izhaja iz velikosti laboratorijev, do 1,2-krat večja, kot pa je procesne neučinkovitosti. Konsolidirana laboratorijska dejavnost je v naši analizi ocenjena kot bolj učinkovita. Upravljavske prakse naročanja in porabe laboratorijskih reagentov ter naložbe v opremo so se izkazale kot bistvene za doseganje stroškovne učinkovitosti medicinskih laboratorijev. Dodatno ugotavljamo, da DEA metoda, kadar se preverja kakovost dela laboratorijev, ni zadovoljiv samostojni kazalnik učinkovitosti. Z raziskavo tako prispevamo h korpusu DEA raziskav za področje zdravstva, ki na ta način še niso bile obravnavane, ter širimo področje uporabe metode s ciljem širšega metodološkega pokrivanja celotnega področja zdravstva. Opredelitev optimalne velikosti medicinskih laboratorijev z uporabo DEA metode ter upoštevanjem storitvenih modelov je tako prvič uporabljena na primeru medicinskih laboratorijev.[N. Lamovšek]20202020-09-30 13:05:59Doktorska disertacija121161VisID: 16821COBISS_ID: 22525187sl