Biokemični označevalci pri spektru avtističnih motenjFrance Štiglic, Alenka (Avtor) Osredkar, Joško (Mentor) avtizem spekter avtističnih motenj težke kovine toksikokinetika porfirini analizne metode diagnostikaAvtizem je razvojna, pervazivna nevrološko-biološka motnja, za katero so značilne motnje v socialnih stikih, teţave z verbalno in neverbalno komunikacijo ter nenavadne, ponavljajoče in zelo omejene spretnosti in zanimanja. Ker se fenotipsko izraţa na zelo različne načine in zaradi zelo širokega spektra kliničnih značilnosti avtizma, so strokovnjaki uvedli terminologijo »spekter avtističnih motenj« ali SAM. Prevalenca SAM se giblje od 9 do 11,6 na 1000 otrok. Razmerje med dečki in deklicami se giblje med 2:1 in 6,5:1. Podatki študij, ki so bile objavljene v zadnjih petdesetih letih, prepričljivo kaţejo, da so za razvoj SAM odločilni genetski dejavniki, vendar predvidevajo, da so v razvoj SAM vpleteni tudi dejavniki okolja. Zelo pogosto kot dejavnike okolja raziskujejo infekcije, cepiva, zdravila in številne teţke kovine, najpogosteje med njimi ţivo srebro, svinec, aluminij, cink in baker, vendar vzroki nastanka bolezni ostajajo večinoma neznani. Čeprav je avtizem nevrobiološka motnja, diagnostika sloni predvsem na zdravniških pregledih z zbiranjem natančnih anamnestičnih podatkov o razvoju otroka, opazovanjem otroka v različnih razmerah ter psihološkem testiranju. Trenutno še nimamo biološkega testa ali specifičnega označevalca, s katerim bi jo lahko diagnosticirali. V naši raziskavi smo v skupini s spektrom avtističnih motenj vključili 86 otrok, v kontrolni skupini, ki so jo sestavljali otroci z drugimi nevrološkimi motnjami pa 21 otrok. Ţeleli smo ugotoviti ali obstajajo razlike v koncentracijah ţivega srebra, svinca, aluminija, cinka in bakra v krvi ter posameznih porfirinskih frakcijah v urinu med skupino s spektrom avtističnih motenj in kontrolno skupino ter populacijskimi vrednostmi otrok, starih od 1 do 15 let. Ţivo srebro v krvi smo določali z atomsko absorpcijsko spektroskopijo hladnih par, svinec v krvi in aluminij v serumu smo določali z metodo elektrotermične atomske absorpcijske spektrometrije. Cink in baker v serumu smo določali z metodo plamenske absorpcijske spektrometrije. Posamezne frakcije porfirinov v urinu smo določali z metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Naši rezultati kaţejo, da so povprečne vrednosti ţivega srebra v krvi, aluminija v serumu in svinca v krvi pri skupini SAM nekoliko višje kot pri kontrolni skupini, vendar statistično značilnih razlik nismo našli. Povprečne vrednosti bakra, cinka in razmerja med bakrom in cinkom v serumu so pri skupini SAM niţje kot pri kontrolni skupini, vendar razlike niso bile statistično značilne. Primerjava vrednosti skupine SAM z vrednostmi populacije otrok starih med 1 in 15 let pa je pokazala, da so vrednosti v skupini SAM za ţivo srebro v krvi, aluminij in baker statistično značilno višje, za cink pa značilno niţje glede na populacijske vrednosti otrok, starih med 1 in 15 leti. Kot biološke označevalce za toksične učinke teţkih kovin smo v urinu določili tudi celokupne porfirine in porfirinske frakcije. Primerjave porfirinskih frakcij med skupino SAM in kontrolno skupino so pokazale, da med skupinama ni statistično pomembnih razlik, z izjemo pentakarboksiporfirina, ki je v skupini SAM značilno višji. V primerjavi s povprečnimi vrednostmi za tipično nevrološko razvite otroke so vrednosti naše skupine SAM za uroporfirin, heptakarboksiporfirin, heksakarboksiporfirin, pentakarboksiporfirin in koproporfirin višje. Ugotovili smo negativno statistično pomembno povezavo med serumskim cinkom in koproporfirnom I ter celokupnimi porfirini. Statistično pomembno pozitivno povezavo smo ugotovili med ţivim srebrom v urinu, izraţenim na kreatinin, in razmerjem koproporfirin III / koproporfirin I. Študija predstavlja prvo raziskavo biokemičnih dejavnikov pri osebah z spektrom avtističnih motenj v Sloveniji in je pomembna obogatitev na tem področju tudi v mednarodnem prostoru, kjer so bile izvedene ţe številne podobne raziskave, vendar večinoma brez primerjave z ustrezno kontrolno skupino, ki je bila v naši raziskavi sestavljena iz otrok z različnimi drugimi nevrološkimi motnjami.[A. France Štiglic]20112020-09-30 11:32:27Magistrsko delo121151UDK: 616-074(043.3)COBISS_ID: 2982257sl