<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv visoko avidnih protiteles proti ß2-glikoproteinu I na izločanje vnetnih molekul iz človeških endotelijskih celic koronarne arterije</dc:title><dc:creator>Koželj,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Božič,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sodin-Šemrl,	Snežna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>antifosfolipidni sindrom 
ß2-glikoproteini 
ateroskleroza 
vnetje 
protitelesa 
izolacija</dc:subject><dc:description>Antifosfolipidni sindrom je avtoimunska bolezen, opredeljena s prisotnostjo
antifosfolipidnih protiteles v plazmi bolnikov z venskimi ali arterijskimi trombozami in/ali
ponavljajočimi zapleti v nosečnosti. Bolniki z antifosfolipidnim sindromom imajo večje
tveganje za razvoj ateroskleroze, srčno žilne bolezni pa danes prištevamo med vodilne
vzroke smrti po svetu.
Naš namen je bil preveriti vpliv visoko avidnih protitelesa proti β2-glikoproteinu I na
izločanje vnetnih molekul iz človeških endotelijskih celic koronarne arterije, gojenih in
vitro. Protitelesa proti β2-glikoproteinu I, izolirana iz vzorca imunoadsorpcije bolnika z
antifosfolipidnim sindromom, smo primerjali s protitelesno frakcijo, izolirano iz seruma
zdravih krvodajalcev. Mirujoče in predhodno spodbujene celice z akutno-faznim
proteinom serumskim amiloidom A smo izpostavili obema vzorcema protiteles. Po dvajset
urni inkubaciji smo aktivacijo endotelijskih celic kvantitativno vrednotili z določanjem
koncentracije citokinov, kemokinov in adhezivnih molekul na proteinskem nivoju z
uporabo specifične encimsko-imunske metode.
Človeške endotelijske celice koronarne arterije, spodbujene s protitelesi proti β2-
glikoproteinu I bolnika z antifosfolipidnim sindromom, so v primerjavi s protitelesi razreda
G zdravih krvodajalcev povečano izločale monocitni kemotaktični protein-1, koncentracija
kemokina pa se je izrazito povišala po predhodni spodbuditvi celic s serumskim amiloidom
A. Dodatek bolnikovih protiteles je povzročil tudi povišanje izločene koncentracije
interlevkina-8 in interlevkina-6, pri čemer je koncentracija interlevkina-6 naraščala
sorazmerno s koncentracijo predhodno dodanega serumskega amiloida A. Po dodajanju
obeh vzorcev protiteles smo izmerili primerljive koncentracije medcelične adhezivne
molekule-1. Pri izločanju žilnocelične adhezivne molekule-1 pa je dodatek protiteles proti
β2-glikoproteinu povzročil zaviralni učinek, kar pa se ni ponovilo na celicah predhodno
spodbujenih s serumskim amiloidom A.
Ugotovili smo, da visoko avidna protitelesa proti β2-glikoproteinu I spodbujajo izločanje
kemokinov, citokinov in adhezivnih molekul ter zavirajo izločanje žilnocelične adhezivne
molekule-1. Učinek je intenzivnejši ob predhodno prisotnem vnetnem procesu. Visoko
avidna protitelesa proti β2-glikoproteinu I preko spodbuditve izločanja vnetnih molekul
vplivajo na razvoj ateroskleroze pri bolnikih z antifosfolipidnim sindromom.</dc:description><dc:publisher>[M. Koželj]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2020-09-30 10:49:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121144</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-097(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3242097</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
