Vpliv visoko avidnih protiteles proti ß2-glikoproteinu I na izločanje vnetnih molekul iz človeških endotelijskih celic koronarne arterijeKoželj, Mateja (Avtor) Božič, Borut (Mentor) Sodin-Šemrl, Snežna (Komentor) antifosfolipidni sindrom ß2-glikoproteini ateroskleroza vnetje protitelesa izolacijaAntifosfolipidni sindrom je avtoimunska bolezen, opredeljena s prisotnostjo antifosfolipidnih protiteles v plazmi bolnikov z venskimi ali arterijskimi trombozami in/ali ponavljajočimi zapleti v nosečnosti. Bolniki z antifosfolipidnim sindromom imajo večje tveganje za razvoj ateroskleroze, srčno žilne bolezni pa danes prištevamo med vodilne vzroke smrti po svetu. Naš namen je bil preveriti vpliv visoko avidnih protitelesa proti β2-glikoproteinu I na izločanje vnetnih molekul iz človeških endotelijskih celic koronarne arterije, gojenih in vitro. Protitelesa proti β2-glikoproteinu I, izolirana iz vzorca imunoadsorpcije bolnika z antifosfolipidnim sindromom, smo primerjali s protitelesno frakcijo, izolirano iz seruma zdravih krvodajalcev. Mirujoče in predhodno spodbujene celice z akutno-faznim proteinom serumskim amiloidom A smo izpostavili obema vzorcema protiteles. Po dvajset urni inkubaciji smo aktivacijo endotelijskih celic kvantitativno vrednotili z določanjem koncentracije citokinov, kemokinov in adhezivnih molekul na proteinskem nivoju z uporabo specifične encimsko-imunske metode. Človeške endotelijske celice koronarne arterije, spodbujene s protitelesi proti β2- glikoproteinu I bolnika z antifosfolipidnim sindromom, so v primerjavi s protitelesi razreda G zdravih krvodajalcev povečano izločale monocitni kemotaktični protein-1, koncentracija kemokina pa se je izrazito povišala po predhodni spodbuditvi celic s serumskim amiloidom A. Dodatek bolnikovih protiteles je povzročil tudi povišanje izločene koncentracije interlevkina-8 in interlevkina-6, pri čemer je koncentracija interlevkina-6 naraščala sorazmerno s koncentracijo predhodno dodanega serumskega amiloida A. Po dodajanju obeh vzorcev protiteles smo izmerili primerljive koncentracije medcelične adhezivne molekule-1. Pri izločanju žilnocelične adhezivne molekule-1 pa je dodatek protiteles proti β2-glikoproteinu povzročil zaviralni učinek, kar pa se ni ponovilo na celicah predhodno spodbujenih s serumskim amiloidom A. Ugotovili smo, da visoko avidna protitelesa proti β2-glikoproteinu I spodbujajo izločanje kemokinov, citokinov in adhezivnih molekul ter zavirajo izločanje žilnocelične adhezivne molekule-1. Učinek je intenzivnejši ob predhodno prisotnem vnetnem procesu. Visoko avidna protitelesa proti β2-glikoproteinu I preko spodbuditve izločanja vnetnih molekul vplivajo na razvoj ateroskleroze pri bolnikih z antifosfolipidnim sindromom.[M. Koželj]20122020-09-30 10:49:51Magistrsko delo/naloga121144UDK: 616-097(043.3)COBISS_ID: 3242097sl