<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaščitna vloga pegilacije pri stabilnosti zelo hidrofobnega proteina v tekoči farmacevtski obliki</dc:title><dc:creator>Čerkić,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urleb,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biološka zdravila 
hidrofobni proteini 
pegilacija 
stabilnost proteinov 
analizna kromatografija</dc:subject><dc:description>Razvoj tekoĉe farmacevtske oblike za zelo hidrofobne proteine je zahteven proces, saj so zaradi slabe topnosti nagnjeni k agregaciji. Agregati so pogosto imunogeni in njihova dovoljena vsebnost v biofarmacevtskih izdelkih je strogo omejena. Dodajanje ekscipientov (na primer sladkorjev) je najpogostejši naĉin stabilizacije proteinov v tekoĉi farmacevtski obliki. Drug uspešen pristop bi lahko bila PEGilacija. V prvi vrsti je PEGilacija proteinov namenjena podaljšanju razpolovnega ĉasa v telesu, kar privede do izboljšanih farmakokinetiĉnih in farmakodinamiĉnih lastnosti molekule. Vendar konjugacija proteina z verigo polietilenglikola (PEG) prinaša tudi druge prednosti, kot je izboljšana topnost v vodi oziroma izbrani formulaciji. To je še posebej pomembno pri zelo hidrofobnih proteinih. V magistrski nalogi smo izvedli študijo stresne stabilnosti in na modelnem zelo hidrofobnem proteinu preuĉili zašĉitno vlogo PEGilacije na nastanek agregatov. Dodatno smo preuĉili tudi uĉinek ekscipienta, sladkorja trehaloze. Naša izhodišĉna hipoteza je bila, da bo PEGilacija izboljšala stabilnost modelnega proteina. Modelni protein (Protein_t), v optimirani tekoĉi farmacevtski obliki z dodatkom trehaloze smo primerjali s PEGiliranim proteinom (PEGprotein) v dveh razliĉnih tekoĉih farmacevtskih oblikah in sicer z dodatkom trehaloze (PEGprotein_t) in brez (PEGprotein_a). Stabilitetna študija je vkljuĉevala temperaturno stabilnost (-60 °C, 4 °C, 25 °C in 40 °C), cikle zamrzovanja / odmrzovanja in striţne sile (stresanje). Stabilnost vzorcev je bila ocenjena s standardnimi tehnikami HPLC RPC in CEC. Agregacija je bila ovrednotena s tehniko dinamiĉnega sipanja svetlobe (DLS) in tehniko HPLC SEC, sklopljeno z merjenjem statiĉnega sipanja svetlobe (SEC-MALS). Ocenili smo tudi vpliv stresnih pogojev na biološko aktivnost in vitro. Razlike v stabilnosti smo zaznali pri pogojih pospešene stabilnosti, pri 25 °C in 40 °C. Glede na analize RPC in CEC, je bil nastanek razgradnih produktov v obeh PEGiliranih razliĉicah poĉasnejši in analiza SEC je nakazala poĉasnejšo agregacijo PEGiliranih molekul. Kombinacija PEGilacije in dodatka trehaloze je prinesla dodaten stabilizirajoĉi uĉinek. Z DLS smo v vzorcih Protein_t v povpreĉju zaznali veĉje število populacij razliĉnih velikosti kot v vzorcih PEGprotein, kar ravno tako kaţe na veĉjo stabilnost vzorcev PEGprotein. Raziskava je potrdila našo izhodišĉno hipotezo, PEGilacija ima zašĉitno vlogo v stabilnosti zelo hidrofobnega proteina v tekoĉi farmacevtski obliki. Vsi vzorci, tako Protein_t kot tudi PEGprotein, so po izpostavitvi temperaturnemu stresu ohranili biološko aktivnost in vitro.</dc:description><dc:publisher>[K. Čerkić]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2020-09-30 10:46:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121143</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 542+661.12</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3246961</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
