<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj visoko zmogljivega preskusa sproščanja na avtomatskem pipetorju</dc:title><dc:creator>Čuček,	Evelin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žakelj,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristan,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>testi raztapljanja 
statistično načrtovanje eksperimentov 
temperatura 
pH 
pelete 
ketoprofen 
tresenje inkubatorjev</dc:subject><dc:description>Razvoj visoko zmogljive metode je za farmacevtsko industrijo pomemben, saj lahko tako istočasno analiziramo veliko več vzorcev, hkrati pa porabimo manjše količine medija za sproščanje (9 ml namesto 1 L). Proces je tudi avtomatiziran, s tem pa zmanjšamo še variabilnost zaradi same izvedbe poskusa. V farmacevtski industriji je preskus raztapljanja aktivne učinkovine iz končnih zdravilnih oblik pomembno orodje v procesu odkrivanja novih učinkovin in pri analizi kakovosti zdravil. Cilj diplomske naloge je bil, da za farmacevtsko obliko s prirejenim sproščanjem razvijemo test raztapljanja z visoko zmogljivo metodo na avtomatskem pipetorju. Uporabili smo različne vzorce, ki so vsebovali težko topno učinkovino ketoprofen v obliki pelet. Testirali smo parametre, ki bi lahko vplivali na sproščanje ketoprofena: število analiziranih pelet, hitrost stresanja, temperatura medija za sproščanje in predinkubacija v kislini. Ugotovili smo, da se sproščanje učinkovine pri večji količini pelet zmanjša, verjetno zato, ker raztapljanje omejuje topnost ketoprofena. Posledično smo naše nadaljnje analize izvajali na manjši količini pelet (25 % mase zatehte v kapsuli ali manj). Izkazalo se je, da so naše pelete zelo robustne in odporne, saj se sproščanje učinkovine pri najvišji hitrosti stresanja ni bistveno povečalo. Je pa sproščanje učinkovine močno odvisno od temperature, saj se je pri višji temperaturi, kot pričakovano, sprostilo več učinkovine. Dodatno smo še ugotovili, da se učinkovina iz obloženih pelet, ki so se inkubirale v 1 M HCL, ni sprostila.
Da bi preverili vplive kombinacij različnih parametrov na sproščanje učinkovine (količina pelet 25, 17,5 in 10 % mase polnjenja v kapsule, temperatura 22, 37 in 50 °C in hitrost stresanja 0, 6 in 8 Hz), smo se poslužili statističnega načrtovanja eksperimentov in po tem načrtu izvajali testiranja. Za identifikacijo pogojev, pri katerih je raztapljanje pelet ketoprofena z visoko zmogljivo metodo najbolj primerljivo z raztapljanjem v USP aparaturi 1, smo za vsako kombinacijo pogojev izračunali korelacijo med obema metodama. Spremljali smo naklon korelacijske premice (k), standardni odklon od premice (Syx) in korelacijski koeficient (R²). Rezultate smo vstavili v program Modde, ki nam je podatke prilagodil na regresijski model. Najboljšo korelacijo med obema metodama za pelete s ketoprofenom smo dobili pri eksperimentu, kjer smo uporabili 25 % mase pelet, temperaturo 22 °C in je eksperiment potekal brez stresanja (0 Hz), saj so bile vrednosti R2 najvišje (0,9707) in vrednosti Syx najnižje (5,35). Izkazalo se je, da je za dobro korelacijo pomembno bolj počasno sproščanje pri nizki temperaturi in višja količina pelet, ki zmanjša variabilnost. Rezultati kažejo, da lahko s pravilno izbiro parametrov dosežemo dobro korelacijo med obema metodama.</dc:description><dc:publisher>[E. Čuček]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2020-09-29 13:51:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>121068</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.45.014+66.061+661.12(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3624305</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
