<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj metode za detekcijo aktivnosti in zaviranja butiril-esteraze na možganskih rezinah</dc:title><dc:creator>Jelenko,	Aljoša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Boris	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>butirilholin-esteraza 
Koelle-jeva metoda 
zaviralec butirilholin-esteraze 
fluorescenčna detekcija 
holinergični sistem</dc:subject><dc:description>Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence in za katero v Evropi trpi približno 7,3 milijona ljudi. Holinergična hipoteza predstavlja prvi poskus razlage patogeneze bolezni in je vodila do razvoja zaviralcev acetilholin-esteraze. Vloga holinesteraz pri patogenezi Alzheimerjeve bolezni je vodila do intenzivnih raziskav funkcij holinesteraz v centralnem živčnem sistemu. Kljub vsem raziskavam pa nekatera ključna vprašanja o vlogi holin-esteraz ostajajo nejasna. Eden od še vedno nepojasnjenih fenomenov je tudi ta, da pri sesalcih poleg acetilholin-esteraze, najdemo še soroden encim butirilholin-esterazo. Aktivnost butirilholin-esteraze se lahko pri napredovali bolezni poveča od 1,2 pa tudi do 11-krat, kar nakazuje, da v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, postopno prevzame vlogo acetilholin-esteraze pri hidrolizi acetilholina. Selektivni zaviralci butirilholin-esteraze, bi tako lahko bili klinično uporabni za izboljšanje holinergične aktivnosti, katere upad je pri napredovali bolezni, najverjetneje tudi posledica povišane aktivnosti butirilholin-esteraze. Uspešno smo optimizirali Koelle-jevo metodo za prikaz aktivnosti holin-esteraz na podganjih možganskih rezinah, tako da smo zmanjšali čas inkubacije in količino porabljenih reagentov predvidenih po originalnem protokolu. Modificirana metoda se je izkazala za uporabno pri kvalitativnem spremljanju učinkovitosti zaviralcev holin-esteraz. Z modificirano metodo smo najprej določili področja v možganih, kjer je aktivnost butirilholin-esteraze najvišja in nato na teh področjih ovrednotili zaviralni učinek novega selektivnega zaviralca tega encima. Poskušali smo tudi razviti novo metodo za detekcijo butirilholin-esteraze na možganskih rezinah s pomočjo fluorescenčno označenega analoga novega zaviralca, ki bi omogočala hiter in enostaven prikaz porazdelitve butirilholin-esteraze na možganskih rezinah in hkrati tudi potrdila sposobnost vezave zaviralca v aktivno mesto encima na možganskih rezinah, torej v okolju, ki je kompleksnejše kot testni sistem in vitro in predstavlja pomemben korak za napredovanje spojin v poskuse in vivo. Razvoj metode je ovirala predvsem prevelika lipofilnost fluorescenčnega analoga in njegova nespecifična vezava po celotni rezini, pa tudi močna avtofluorescenca lipofuscina. Kljub temu, da nam metode ni uspelo razviti, smo uspešno dokazali afiniteto analoga do encima, potrdili zaznavo fluorescenčnega signala vezanega analoga in tako postavili temelje in osvetlili probleme za nadaljnje eksperimente pri razvoju te metode.</dc:description><dc:publisher>[A. Jelenko]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-09-29 11:30:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121047</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.2:616.894(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3953777</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
