<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načrtovanje in sinteza derivatov psoralen-3-ocetne kisline kot zaviralcev imunoproteasoma</dc:title><dc:creator>Erdani,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Obreza,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sosič,	Izidor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>homeostaza 
proteasom 
imunoproteasom 
zaviralci imunoproteasoma 
psoralenski skelet</dc:subject><dc:description>Ubikvitin proteasomski sistem je ogromen celični sistem, ki je odgovoren za razgradnjo
kratkoživečih, poškodovanih in nepravilno zvitih citoplazemskih proteinov. Sestavljen je iz
ubikvitinaznega sistema, ki prepozna tarčne proteine, ter iz proteasoma, v katerem poteka
razgradnja proteinov. Imunoproteasom predstavlja različico standardnega proteasoma. V
velikih količinah se izraža v celicah imunskega sistema, v ostalih celicah pa pod vplivom
oksidativnega stresa ter provnetnih citokinov. Ob njegovem izražanju se tri katalitične
podenote: kaspazi podobna, tripsinu podobna ter kimotripsinu podobna podenota
sintetizirajo ter zamenjajo podenote standardnega proteasoma β1, β2 in β5. Dobro raziskana
naloga imunoproteasoma je tvorba peptidov s hidrofobnim C-terminalnim koncem, ki se
nato vežejo na molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti I. Vse več raziskav pa se
osredotoča tudi na njegovo neimunsko vlogo. Povečano izražanje in aktivnost katalitičnih
podenot imunoproteasoma se pojavlja tudi pri določenih bolezenskih stanjih, kot so rak,
kronična vnetna črevesna bolezen ter nevrodegenerativne bolezni, zato postaja
imunoproteasom zanimiv kot farmakološka tarča.
V okviru našega dela smo uspešno načrtovali, sintetizirali ter okarakterizirali dvanajst
strukturno novih spojin z zaviralnim delovanjem na kimotripsinu podobni podenoti
imunoproteasoma. Vse sintetizirane spojine v svoji osnovni strukturi vsebujejo psoralenski
skelet, na katerega smo na mestih 3 in 4' uvajali strukturne spremembe.
Sinteza končnih produktov je potekala v več zaporednih korakih. Najprej smo iz resorcinola
in dietil 2-acetilsukcinata pripravili osnovni 7-hidroksikumarinski skelet ter alfa bromirali
izbrane heterociklične derivate ketona. Nato smo na hidroksi skupino 7-hidroksikumarina z
reakcijo nukleofilne substitucije uvajali alfa bromirane ketone, v naslednji stopnji pa smo
spojine ciklizirali do derivatov psoralen-3-ocetne kisline z reakcijo kondenzacije. Na koncu
smo sintetizirali aktivirane estre ter N-cianometilamide, ki lahko tvorijo kovalentno
interakcijo s treoninom v aktivnem mestu imunoproteasoma.
Za ovrednotenje zaviralnega delovanja so sintetiziranim produktom na Katedri za klinično
biokemijo določili še rezidualno aktivnost kimotripsinu podobne podenote
imunoproteasoma ob prisotnosti sintetiziranih zaviralcev. Ugotovili smo, da imajo najboljše
zaviralno delovanje spojine z 2,5-dimetiltiofenskim heteroaromatskim sistemom na 4'-
psoralenskem obroču in aktiviranim estrom v obliki sukcinimida kot elektrofilnim</dc:description><dc:publisher>[N. Erdani]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-09-29 11:08:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>121043</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.2:616-097</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3942513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
