<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ugotavljanje antioksidativne aktivnosti izvlečkov lubja navadne jelke (Abies alba mill.) iz različnih delov Slovenije in njihovih frakcij</dc:title><dc:creator>Miklavčič,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kočevar Glavač,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>piknogenol 
navadna jelka 
antioksidativna aktivnost 
izvleček lubja jelke 
čreslovine</dc:subject><dc:description>Sevanje, onesnaženje, presnovni procesi metabolizma kisika v organizmu lahko povzročijo nastanek radikalov, reaktivnih kemijskih zvrsti, ki lahko privedejo do oksidativnega stresa in z njim do različnih poškodb in obolenj. Tekom evolucije so se razvili tudi sistemi za odstranjevanje teh radikalov ali za preprečevanje in zdravljenje njihovih posledic s sintezo antioksidantov. Zelo pomembni in razširjeni antioksidanti v naravi so fenolne spojine; flavonoidi in čreslovine. Te spojine imajo veliko vlogo v človekovi prehrani. Imunsko oslabljenim posameznikom strokovnjaki priporočajo polifenole tudi kot prehransko dopolnilo v prečiščeni in bolj koncentrirani obliki. Piknogenol, zmes učinkovin izvlečka lubja obmorskega bora iz Francoske pokrajine Gaskonje, je že uveljavljeno prehransko dopolnilo z antioksidativnim učinkom. Izvleček lubja navadne jelke, ki raste v Sloveniji, ima tudi dokazan antioksidativni učinek. Vsebuje piknogenolu podobno zmes učinkovin, med katerimi so najpomembnejši katehini, fenolne kisline in lignani. V diplomski nalogi smo preizkušali in primerjali antioksidativne aktivnosti (AA) izvlečkov lubja jelke iz okolic različnih krajev Slovenije: Celje, Dolenjske Toplice, Dolenja vas pri Železnikih, Dragomer, Idrija, Lovrenc na Pohorju, Metlika, Slovenske Konjice, Snežnik, Trebnje, Trojane, Zaplana in frakcij izvlečka lubja navadne jelke, ki smo ga nabrali maja 2010 v okolici Kočevske Reke. AA smo ugotavljali z metodama lovljenja radikalov DPPH in ABTS, z določevanjem reducirajoče moči, z metodama lovljenja superoksidnega (metoda z NADH) in hidroksilnega (metoda z 2-dDR) radikala ter s tiocianatno metodo. Pri preizkusih sta se po dodatku reagentov in inkubaciji za določen čas vzorcem spremenili barva in absorbanca. Slednjo smo merili s spektrofotometrom Tecan-om, ki omogoča sočasno meritev absorbance več vzorcem na mikrotitrski ploščici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so nam potrdili, da imajo izvlečki lubja navadne jelke, s katerimi smo opravljali preizkuse, določeno antioksidativno aktivnost. Kot najbolj antioksidativno aktiven se je izkazal vzorec iz okolice Metlike, ki je dal najboljši rezultat pri preizkusu z NADH, bil še dvakrat drugi, dvakrat tretji in enkrat četrti. Rezultati preizkusov na drugi seriji vzorcev, t. j. na HPLC frakcijah izvlečka lubja iz Kočevske Reke pa so nam pokazali, da so določene frakcije antioksidativno aktivnejše in primerljive s standardi, nekatere pa AA sploh ne izkazujejo.</dc:description><dc:publisher>[M. Miklavčič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2020-09-29 09:51:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>121032</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 547.56+582.475:615.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3805553</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
