Določanje učinka avobenzona, butiliranega hidroksianizola in 2-metilresorcinola na androgenih in glukokortikoidnih receptorjihMadžarac, Vanja (Avtor) Sollner Dolenc, Marija (Mentor) Blagojević, Ivana (Komentor) hormonski motilci hormonski sistem androgeni receptor glukokotrikoidni receptor avobenzon 2-metilresorcinol butiliran hidroskianizol MTS test luciferazni test celična linija MDA-kb2Hormonski motilci so eksogene snovi, ki vplivajo na delovanje hormonskega sistema najpogosteje z vezavo na endokrine receptorje in lahko njegov odziv povečajo ali ga zavrejo. Do sedaj so z raziskavami dokazali endokrine učinke pri velikem številu spojin, katerim smo izpostavljeni vsakodnevno, nekatere so tudi v kozmetičnih izdelkih. Raziskave kažejo, da kljub uporabljenim nizkim koncentracijam kozmetičnih sestavin z endokrinim delovanjem v izdelkih njihovi učinki niso zanemarljivi, saj vezava liganda z receptorjem povzroči kaskado reakcij v celici, kjer je vsaka naslednja stopnja prenosa informacije močnejša. V diplomski nalogi smo se odločili preveriti endokrini učinek treh pogosto uporabljenih spojin v kozmetičnih izdelkih. Testirali smo UV filter avobenzon (AVB), prekurzor oksidativnih barv za lase 2-metilresorcinol (2MR) in antioksidant butiliran hidroksianizol (BHA). Področje njihovega delovanja na endokrini sistem je še dokaj neraziskano, predvsem vpliv na moduliranje delovanja androgenega (AR) in glukokortikoidnega (GR) receptorja, na kar smo se osredotočili v svoji raziskavi. In vitro test smo izvajali na celični liniji MDA-kb2, ki ima izražen AR in GR hkrati ter omogoča razlikovanje med agonističnim in antagonističnim učinkom spojin. Najprej smo s citotoksičnim MTS testom določili prvo necitotoksično koncentracijo izbrane spojine in tako določili primerne koncentracije za nadaljnji luciferazni test, ki vrednoti učinke spojin na določenem receptorju preko ekspresije luciferaze, ki jo lahko testirane spojine povečajo ali zmanjšajo. V raziskavi smo zabeležili statistično značilne učinke spojin, in sicer na AR smo zabeležili antagonistično delovanje AVB pri 0,01 μM in 0,0001 μM, 2MR pri 175 μM ter BHA pri 50 μM, 0,5 μM in 0,01 μM koncentraciji, medtem ko nobena od spojin ni delovala AR agonistično. Vse spojine so tudi izkazale agonističen učinek na GR, in sicer AVB pri 1 μM, 0,01 μM in 0,0001 μM, 2MR pri 175 μM, 1,75 μM in 0,01 μM ter BHA pri 50 μM, 0,5 μM in 0,01 μM koncentraciji. Antagonizem na GR sta izkazala samo 2MR pri 175 μM in BHA pri 50 μM koncentraciji. V naši raziskavi so vse testirane spojine izkazale učinke na AR in GR. Za potrditev naše domneve o vplivu AVB, 2MR in BHA na delovanje hormonskega sistema so potrebne še nadaljnje podrobnejše raziskave. Na osnovi pridobljenih rezultatov v tej raziskavi pa svetujemo previdnost pri njihovi uporabi tudi zaradi možnega vpliva na endokrini sistem.[V. Madžarac]20152020-09-29 09:46:25Diplomsko delo/naloga121031UDK: 577.175+615.357(043.2)COBISS_ID: 3830897sl