<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava kinetike mehčanja dveh obrabo-odpornih jekel HB400</dc:title><dc:creator>Žerjav Jereb,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajfar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mehčanje</dc:subject><dc:subject>HSLA</dc:subject><dc:subject>UHSS</dc:subject><dc:subject>statična rekristalizacija</dc:subject><dc:subject>obrabo-odporna jekla</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil primerjati odzive dveh različnih obrabo-odpornih jekel HB400 na proces statične rekristalizacije med dvostopenjskim tlačnim preizkusom. V teoretičnem delu smo spoznali osnovne lastnosti visokotrdnih malo-legiranih jekel (HSLA) in ultra visoko trdnostnih jekel (UHSS), mikrolegirne sisteme teh jekel ter vplive določenih legirnih elementov. Nadalje smo opisali procese utrjevanja jekel in predvsem procese mehčanja, do katerih pride med in po plastični deformaciji. Za razumevanje vpliva pogojev deformacije in mikrolegirnih elementov smo izvedli preizkuse na simulatorju termomehanskih stanj Gleeble 1500D. Podatke meritev smo uredili in izrisali krivulje prava napetost – prava deformacija dvostopenjskih preizkusov. Nato smo določili maksimalno napetost prve deformacije ter napetosti tečenja prve in druge deformacije. Od tod smo določali stopnjo mehčanja in izrisali poteke deleža mehčanja v odvisnosti od desetiškega logaritma časa. Variirali smo čas izotermnega držanja med prvo in drugo deformacijo ter temperaturo, pri kateri smo izvedli preizkus.
Poleg dvostopenjskih preizkusov smo izvedli metalografsko analizo vzorcev na svetlobnem mikroskopu. Ta nam ponudi dodatne informacije o vzorcih, s pomočjo katerih lažje interpretiramo ostale rezultate. Naredili smo tudi analizo povprečne velikosti zrn pri različnih časih izotermnega držanja pri temperaturi 950 °C za oba vzorca. Nazadnje smo opravili še meritve trdot po Vickersu. 
Izkaže se, da je kinetika mehčanja obeh jekel primerljiva, trdota pa je višja v primeru jekla z dodanim titanom, molibdenom in višjo vsebnostjo bora. Zaradi ohlajevanja na zraku je bila vidnost prvotnih avstenitnih zrn slaba, kar je onemogočilo analizo velikosti prvotnih zrn. Zato smo naredili analizo velikosti feritnih zrn. V končni mikrostrukturi imamo ferit in perlit, v nekaterih primerih pa večinsko bainit.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-28 09:57:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120959</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76278</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 34571779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
