Holocenski sedimenti Krnskega jezeraAnžlovar, Urška (Avtor) Šmuc, Andrej (Mentor) Novak, Andrej (Komentor) Krnsko jezerojezerski sedimentigranulometrijadatacijetransportholocenV sklopu raziskovalne naloge smo preučili dve jedri sedimentov Krnskega jezera, globoki 73 cm in 92 cm. Za obe jedri smo izdelali detajlni sedimentološki profil ter odvzeli vzorce za granulometrijsko analizo, za eno jedro pa smo odvzeli tudi vzorce za datiranje s pomočjo radionuklidov 210Pb in 226Ra. Iz sedimentološkega profila lahko ugotovimo, da sta obe jedri sestavljeni iz tankoplastovitih in laminiranih sedimentov. Plasti in lamine so sestavljene iz gline, glinastega melja, melja, peščenega melja ter peska v različnih odtenkih sive, ponekod nekoliko zelenkaste ter rjavkaste barve. Sediment je v nekaterih laminah in plasteh normalno gradiran. Prav tako v obeh jedrih najdemo veliko ostankov organskega materiala ter redkeje tudi posamezne večje klaste. Rezultati granulometrijske analize so pokazali, da v obeh jedrih močno prevladuje melj, medtem ko je v prvem jedru prisotnega nekoliko več peska, v drugem pa nekoliko več gline. V jedru KRN01 20 od 50 vzorcev predstavlja glinasto meljast pesek, ostalih 30 pa glinasto peščen melj. Največ peska se pojavi na globini 11 cm, in sicer 88% vzorca, melja na globini 67,5 cm s 83 % ter gline na globini 43 cm s 7,4% vzorca. V jedru KRN09 sedem vzorcev predstavlja glinasto meljast pesek, en vzorec meljasta glina, ostalih 62 pa glinasto peščen melj. Največ peska se pojavi na globini 2,5 cm in sicer 66% vzorca, melja na globini 57,5 cm s 86,9,% ter gline na globini 44 cm s 76,5% vzorca. Za jedro KRN09W smo izvedli datacijo vzorcev sedimenta s pomočjo radionuklidov 210Pb in 226Ra. Rezultati so pokazali, da je bila hitrost sedimentacije 0,072 cm ± 0,005 cm na leto, kar pomeni, da je jedro do globine 93 cm staro ~ 1292 let. Na podlagi detajlno posnetega profila jeder, strukture sedimenta, sedimentnih tekstur ter interpretacijskih diagramov CM (Passega 1964) sklepam, da je večino sedimentov nastalo z gravitacijskimi (najverjetneje turbiditnimi) tokovi. Le manjši del sedimenta (predvsem v jedru KRN09) se je usedal s prevladujočo pelagično sedimentacijo. Za sedimente Krnskega jezera je značilna tudi visoka vsebnost makroskopsko opazne organske snovi (organski drobir). Na podlagi makroskopskih opazovanj, ugotavljam, da gre večinoma za ostanke višjih kopenskih rastlin. Ta organski material je bil skupaj s sedimentom spran v jezero iz obal jezera in iz pojezerja. Glede na določeno povprečno starost jezerskih sedimentov bi se lahko grobozrnati sediment na globini 0-1 cm usedel kot posledica potresov (leti 1998 in 2004) ter tudi kot posledica velike količine padavin, kot na primer novembra 2000. Sediment na globini 4.5-5.5 pa lahko delno pripisujemo potresom leta 1942 in 1944. Vidna je tudi izrazita razlika v sedimentaciji v različnih delih jezera. Dno jezera je namreč sestavljeno iz dveh depresij, ki sta med seboj ločeni z grebenom. V depresiji, ki je proksimalna delti (jedro KRN01), se sedimentira bolj grobozrnata frakcija kot v distalni depresiji na severovzhodni strani jezera (jedro KRN09). Ti različni sedimentacijski pogoji tudi onemogočajo neposredno lateralno korelacijo obeh odvzetih vrtin.20202020-09-26 09:01:56Zaključna naloga120908VisID: 76270COBISS_ID: 31744771sl