Analiza krčenja gozdnih zemljišč za kmetijski namenPoklukar, Martin (Avtor) Glavan, Matjaž (Mentor) agromelioracijekrčitve gozdovodpravljanje zaraščanjakmetijska zemljiščaGlede na dobljene podatke se v Sloveniji povečuje izvedba krčenja gozdov in povečuje delež zaraščenih kmetijskih zemljišč. V nalogi je predstavljena raziskava o poseku gozda v Sloveniji za kmetijske namene. Predstavili smo podatke o izseku gozda po območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Poleg teh podatkov smo uporabili še poročila o stanju kmetijstva Kmetijskega inštituta in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vseh krčitev gozdov v Sloveniji je bilo v obdobju od leta 2004–2018 za približno 11 000 ha površin. Največ se krči gozd na območju Tolmina (16 %) in Sežane (14 %), najmanj pa na Kočevskem in v Murski Soboti, kjer se je v 14-letnem obdobju skrčilo 1 % vseh dokumentiranih površin. Potrdili smo tudi tezo, da so tla, na katerih so bile izvedene krčitve, slabše kakovosti kot ostala gozdna zemljišča. Ugotovili smo, da je največ skrčenih površin z bonitetnimi točkami med 30 in 50. Površina gozda se zmanjšuje v največji meri zaradi kmetijstva (87 %). Podatki kažejo, da se je kmetijska površina povečala s krčitvami gozda, vendar so se kmetijske površine povečale za več površine, kot je bilo izkrčene. Na površino gozda ima vpliv tudi zaraščanje kmetijskih zemljišč, ki je približno enako obsežno kot krčitve, tako da je površina gozda pri nas v ravnovesju med krčitvami in zaraščanjem. Iz podatkov je razvidno, da se je gozd v Sloveniji večinoma krčil v nižjih legah, kjer prevladujejo listavci.[M. Poklukar]20202020-09-25 09:59:51Diplomsko delo/naloga120765UDK: 631.614(043.2)VisID: 182501COBISS_ID: 30296323sl