<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določevanje ustreznega dodatka udrobnjevalca glede na stanje taline zlitine EN AW-6110A</dc:title><dc:creator>Dabanović,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jožef	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinacher,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: zlitine EN-AW-6110A</dc:subject><dc:subject>enostavna termična analiza</dc:subject><dc:subject>ohlajevalna krivulja</dc:subject><dc:subject>podhladitev</dc:subject><dc:subject>rekalescenca</dc:subject><dc:subject>velikost kristalnih zrn α-Al</dc:subject><dc:description>Udrobnjevanje je stalna praksa v livarnah pri litju tako aluminijevih gnetnih kot aluminijevih livarskih zlitin. Namen postopka je zmanjševanje kristalnih zrn bodisi z dodajanjem predzlitin v talino ali kakršnimkoli drugim postopkom, kot so ultrazvočna obdelava taline, mehanske vibracije in elektromagnetno mešanje taline. Pri dodajanju predzlitin talinam so dodatki v livarnah večinoma konstantni. Cilj magistrskega dela je bil preučiti možnost dodajanja ustrezne količine udrobnjevalca ob upoštevanju stanja taline zlitine 
EN-AW-6110A. Osredotočili smo se na podhladitev in rekalescenco, ki smo ju določili s pomočjo ohlajevalnih krivulj. Te smo izrisali na podlagi enostavne termične analize. S termodinamičnim izračunom, diferenčno vrstično kalorimetrijo in posnetki ter EDS-analizami vrstičnega elektronskega mikroskopa smo nato določili karakteristične temperature ter kaj se pri teh temperaturah strjuje in izloča. Eksperimenti so bili razdeljeni na dva dela. V prvem delu smo preučevali vpliv podhladitve in rekalescence na velikost kristalnih zrn ?-Al. Velikosti kristalnih zrn ?-Al smo določevali v skladu s standardom ASTM E112-96 pod svetlobnim mikroskopom. Izkazalo se je, da je za okvirno napoved velikosti kristalnih zrn ?-Al dovolj že samo podatek o podhladitvi, saj smo s pomočjo regresijske analize določili empirične enačbe, ki prikazujejo odvisnost velikosti kristalnih zrn ?-Al posamezno od podhladitve in posamezno od podhladitve in rekalescence. Ugotovili smo tudi, da je model za napovedovanje velikosti kristalnih zrn ?-Al verodostojnejši pri udrobnjenih vzorcih kot pa pri neudrobnjenih. V drugem delu eksperimentov smo preučevali, ali se lahko pri manjšem dodatku udrobnjevalca tvorijo zrna enake ali manjše velikosti kot pri večjem dodatku udrobnjevalca. Tudi tukaj sta bila glavna podatka o podhladitvi in rekalescenci taline. Izkazalo se je, da večji dodatek udrobnjevalca ni nujno razlog tvorbe manjših kristalnih zrn ?-Al. Treba je upoštevati podhladitev in rekalescenco, ki sta dober kazalnik količine aktivnih kali v talini. Na koncu smo izrisali še krivuljo odvisnosti velikosti kristalnih zrn ?-Al od parametra omejitve rasti Q. Izkazalo se je, da ima pomembnejšo vlogo od omejitve rasti kristalnih zrn tvorba kristalizacijskih mest in da pri prevelikih dodatkih prihaja do aglomeracije delcev TiB2, kar se kaže v tvorbi večjih kristalnih zrn ?-Al.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-25 09:01:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120761</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76117</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 31864579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
