<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reciklaža lakiranih sekundarnih surovin zlitine EN AW-1070</dc:title><dc:creator>Tršar,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>reciklaža</dc:subject><dc:subject>redukcija titanovega dioksida</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>intermetalne faze</dc:subject><dc:description>Aluminij je zaradi svoje nizke gostote, korozijske obstojnosti ter tudi drugih lastnosti vsestransko uporaben. Ključen je tako v transportni kot tudi gradbeni, pakirni in prehrambni industriji. Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice (Al2O3) je energetsko zelo potratno, zato se industrija pogosto poslužuje reciklaže.
Cilj diplomskega dela je bil proučiti reciklažo sekundarnega aluminija, ki je onesnažen z lakom na osnovi TiO2, in povečanje koncentracije titana v zlitini EN AW-1070. Talili smo tri serije rondelic iz preiskovane zlitine. Prva serija, ki ni vsebovala laka, je služila za primerjalno, druga je bila premazana z enim slojem laka, tretja pa s petimi sloji laka. Uporabili smo naslednje preiskovalne metode: enostavno termično analizo (ETA), diferenčno vrstično kalorimetrijo (DSC), rentgensko fluorescenčno spektroskopijo (XRF) in optično mikroskopijo. S programom Thermo-Calc smo izračunali termodinamsko ravnotežje pri sestavi zlitin po ulivanju.
S pomočjo rentgenske fluorescenčne spektroskopije in programa Thermo-Calc nam je uspelo dognati, katere faze se dejansko pojavijo v mikrostrukturi. Z enostavno termično analizo smo prišli do zaključka, da se najhitreje strdi vzorec s petimi sloji laka, najpočasneje pa primerjalni vzorec brez laka. Ob primerjavi DSC krivulj smo ugotovili, da tako porabljena talilna kot sproščena strjevalna entalpija z večanjem vsebnosti titana v vzorcu padata. Nadvse vidna je bila tudi sprememba temperature strjevanja evtektika. S pomočjo optičnega mikroskopa smo mikrostrukturne sestavine izmerili in posledično dokazali titanov udrobnjevalni učinek.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-25 09:00:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120757</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 76113</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 34586371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
