<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza potresne odpornosti zidane stavbe s poenostavljeno nelinearno analizo</dc:title><dc:creator>Kunič,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Anže	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zidana stavba</dc:subject><dc:subject>potisna analiza</dc:subject><dc:subject>metoda N2</dc:subject><dc:subject>Evrokod</dc:subject><dc:subject>nelinearna analiza</dc:subject><dc:subject>potresna odpornost</dc:subject><dc:subject>potresno inženirstvo</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je narejena ocena potresne odpornosti enodružinske zidane stavbe v Črnomlju, katere del je bil zgrajen leta 1964, dograditev pa je sledila leta 2000. Dela stavbe sta med seboj ločena z vertikalno dilatacijo, zato smo analizo izvedli za oba dela stavbe posebej. Za oceno potresne odpornosti stavbe smo uporabili metodo N2, ki temelji na nelinearni statični (potisni) analizi in je del standarda Evrokod 8. Potisno analizo smo najprej izvedli na nivoju etaž in s tem dobili potisne krivulje etaž, ki smo jih nato združili v potisne krivulje stavbe. Pri določitvi nosilnosti zidov smo upoštevali tri karakteristične mehanizme porušitve, in sicer upogibno porušitev zidovja, strižno porušitev z zdrsom po naležni regi ter strižno porušitev s pojavom diagonalnih razpok. Na zidovju ni bilo opravljenih preiskav, zato so bile materialne karakteristike zidovja povzete iz literature. Pri oceni potresne odpornosti smo upoštevali mejno stanje omejitve poškodb, mejno stanj velikih poškodb in mejno stanje blizu porušitve. Analizo smo izvedli ločeno za smeri X in Y. Na podlagi kontrol smo ugotovili, da je potresna odpornost starejšega dela stavbe višja od potresne odpornosti novejšega dela stavbe, kar je posledica slabe tlorisne zasnove novejšega dela stavbe. Zaključili smo, da stavba ni potresno odporna glede na zahteve standarda Evrokod 8. Dodatno smo izvedli analizo brez upoštevanja strižne porušitve z zdrsom po naležni regi v spodnji etaži, ki se sodeč po izkušnjah pojavlja le v zgornjih etažah. Tudi v tem primeru kontrole mejnih stanj niso bile v celoti izpolnjene, čeprav se je nosilnost stavbe povečala.</dc:description><dc:publisher>[D. Kunič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-25 08:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120746</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 624.042.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 140954</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 44825347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
