<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Max-plus algebra in njena uporaba pri sestavljanju železniških voznih redov</dc:title><dc:creator>Krampelj,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peperko,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>max-plus algebra</dc:subject><dc:subject>graf</dc:subject><dc:subject>vozni red</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>lastna vrednost</dc:subject><dc:subject>lastni vektor</dc:subject><dc:subject>Petrijeva mreža</dc:subject><dc:description>Max-plus algebra spada med tista področja matematike, katerih razvoj se je začel relativno pozno, zato postaja vse bolj zanimiva za raziskovalce, novejše raziskave na tem področju pa kažejo tudi na njeno večstransko uporabnost. Ker ima zaradi lastnosti svojih operacij prednost pri reševanju nekaterih problemov, so jo uporabili tudi pri sestavi voznih redov. V magistrskem delu si podrobno ogledamo koncept max-plus algebre in njenih lastnosti. Poleg tega vidimo tudi, s katerimi algoritmi in pod katerimi predpostavkami je mogoče izračunati lastne vrednosti in njim pripadajoče lastne vektorje matrik. Preučimo tudi, kako so na Nizozemskem z njeno pomočjo sestavili železniške vozne rede, in si ogledamo algoritme, uporabljene v ta namen. Potem s tem načinom pripravimo tudi analogno analizo za poenostavljeno slovensko železniško omrežje.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-25 08:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120741</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111823</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 32558595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
