Obremenjenost na delovnem mestu medicinskih sester v patronažnem varstvu med epidemijo covid-19Šinkovec, Lara (Avtor) Milavec Kapun, Marija (Mentor) Čehovin Zajc, Jožica (Komentor) Ovijač, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negakoronaviruspandemijapreobremenjenoststrahUvod: Epidemija covida-19 je korenito posegla v javno življenje in obremenila nekatere sisteme. S posebno stopnjo obremenitve se srečuje zdravstveno osebje, ki je neposredno in posredno v stiku s pacienti, ki so pozitivni na covid-19. Za medicinske sestre v patronažnem varstvu, ki dnevno vstopajo v stanovanja pacientov, situacija po marcu 2020 predstavlja večjo izpostavljenost možnosti okužbe ter s tem povezano večjo obremenjenost pri delu. Namen: Namen raziskave je raziskati stopnjo doživljanja obremenjenosti medicinskih sester v patronažnem zdravstvenem varstvu, povezano s spremembo načina dela v obdobju epidemije in ukrepov za zajezitev prvega vala nove koronavirusne bolezni covid-19 v Sloveniji. Odgovoriti smo želeli na naslednja raziskovalna vprašanja: Kakšno je bilo psihofizično zdravje medicinskih sester v patronažnem zdravstvenem varstvu, ki so delale v spremenjenih okoliščinah zaradi epidemije covid-19?; Okužbe koga (sebe, svojih družinskih članov ali pacientov) je bilo medicinskih sester v patronažnem zdravstvenem varstvu v času epidemije covid-19 najbolj strah?; Ključno raziskovalno vprašanje je bilo: Kako obremenjene so se medicinske sestre v patronažnem zdravstvenem varstvu počutile med epidemijo covid-19? Metode dela: V anketni vprašalnik je bil vključen vzorec patronažnih medicinskih sester, katerih starost se je gibala med 23 in 63 let in katerih povprečna delovna doba je znašala 25,4 let. Med anketiranci je bilo 96 % zaposlenih za polni delovni čas in 4 % za skrajšan delovni čas. V anketni vprašalnik so bile vključene lestvice za oceno počutja in strahu pred okužbo s covid-19, oceno stopnje zahtevnosti dela, oceno števila nadur, ki so jih anketirani opravljali med in pred epidemijo, in oceno sprememb organizacije dela, pri čemer smo sodelujoče vprašali, ali je do sprememb prišlo in ali so se jim zdele ustrezne. Raziskava je vsebovala tudi oceno zdravstvenih problemov sodelujočih v zadnjih dveh tednih pred izpolnjevanjem vprašalnika in vprašanje, ali je bilo zdravstveno stanje pred epidemijo slabše, enako ali boljše. Rezultati: Zaposlenim v patronažnem zdravstvenem varstvu nadure niso predstavljale problema, saj so pred epidemijo v povprečju delali več ur tedensko (xŻ = 39,7) kot med epidemijo (xŻ = 38,3). Razpon obsega dela se je povečal iz 20–48 ur na teden pred epidemijo na 18–60 ur dela na teden med epidemijo. Največjo stisko je sodelujočim predstavljal strah, da bi s koronavirusom okužili svoje družinske člane ali paciente, kar jih je skrbelo bolj, kot to, da bi se okužili sami. Med zdravstvenimi težavami so anketiranci najbolj izpostavili slabše spanje, glavobole ter prisotnost bolečin po telesu. Razprava in zaključek: V raziskavi nismo zaznali preobremenjenosti zaposlenih v patronažnem zdravstvenem varstvu zaradi povprečnega obsega delovnih ur. S trditvijo »V službi preveč delam.« se je za obdobje med epidemijo v primerjavi z obdobjem pred epidemijo strinjalo ali popolnoma strinjalo 6 % več anketiranih. Iz tega lahko sklepamo, da so se medicinske sestre v patronažnem zdravstvenem varstvu v času epidemije covid-19 počutile bolj obremenjene. Nekatere medicinske sestre v patronažnem zdravstvenem varstvu v času epidemije na delovnem mestu niso bile deležne nobenega načina za olajšanja dela, kot je psihološka podpora. Čeprav so se nekatere zdravstvene institucije zaprle ali zmanjšale obseg dela, so zaposleni v patronažnem zdravstvenem varstvu morali nadaljevati z delom. Potrebe pacientov namreč niso izginile ali se zmanjšale zaradi pojava epidemije.[L. Šinkovec]20202020-09-24 07:46:05Diplomsko delo/naloga120669UDK: 616-083VisID: 101436COBISS_ID: 29551875sl