<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poraba energije pri ožiganju plevela</dc:title><dc:creator>Požar,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poljedelstvo</dc:subject><dc:subject>pleveli</dc:subject><dc:subject>zatiranje</dc:subject><dc:subject>ožiganje</dc:subject><dc:subject>poraba energije</dc:subject><dc:description>Danes se svet bori proti onesnaževanju okolja iz naslova kmetijskih dejavnosti.  Največji problem pri zatiranju plevela in zaščiti rastlin povzročajo FFS (pesticides), saj ob nepravilni uporabi škodujemo okolju, pridelkom/krmi in tako posredno tudi človeku oziroma živalim. Največji problem FFS so glikofosfati, ker negativno vplivajo na organizem. Tipične lastnosti plevelov so hitra rast ter agresivnost do poljščin, z njimi tekmujejo za vodo, hranjive snovi in svetlobo, lahko pa so tako zelo agresivni, da uničijo poljščine. Poznamo več vrst zatiranja plevela: fitofarmacevtska sredstva, mehansko okopavanje, ročno odstranjevanje plevela, ožiganje plevela, pomagamo pa si lahko tudi s sajenjem primernih poljščin oziroma rastlin (hitrorastoče, da prekrijejo zemljo; pokrivne rastline ipd). Ožiganje plevela smo izvedli na čebuli in korenju na medvrstni razdalji 75 cm. Ožiganje smo izvedli trikrat na vsaki poljščini, kjer se je ožiganje izkazalo kot uspešno le pri nižih hitrostih in z veliko porabo plina, kar pa je hkrati tudi slabost takšnega načina zatiranja plevelov.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-24 07:16:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120649</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 181986</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 29777923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
