Razvoj prototipov organskih gnojil iz živinskih gnojil z dodatkom biooglja ali vermikulitaTomažin, Lara (Avtor) Zupan, Marko (Mentor) Mihelič, Rok (Komentor) organska gnojilagnojevkabilanca hranilizpiranje hranilIz gnojevke in kurjega gnoja ter z dodatkom biooglja in vermikulita je mogoče narediti tržno zanimiva gnojila, ki se jih proizvaja s postopkom separacije gnojevke, s čimer se zmanjša prostornina ter poveča koncentracija hranil. S proizvodnjo takšnih gnojil bi lahko zagotovili bolj uravnoteženo bilanco hranil med živinorejskimi farmami, kjer je pogost presežek hranil, kot posledica velike količine pridelane gnojevke, ter kmetijami, kjer hranil primankuje. S postopkom testiranja gnojil v lončnem poskusu je bilo ugotovljeno, da se iz kurjekov in prašičje gnojevke (KP) lahko izdela organsko gnojilo, ki deluje podobno učinkovito kot mineralno NPK gnojilo. Ugotovljeno je bilo, da sta rast in razvoj zelja (Brassica oleracea var. Capitata L.) in jarega ječmena (Hordeum vulgare L.), kot tudi njuni pridelki pri gnojenju s prototipnim gnojilom (KP) skoraj enakovredna kot pri gnojenju z NPK. Ostala prototipna gnojila z dodatkom vermikulita (KPV) in biooglja (KPO) niso bila tako učinkovita, vendar so bili pridelki vseeno večji kot pri negnojeni kontroli ali pri gnojenju s kompostom. Vsebnost elementov (N, P, K, Zn, Ni, Mg) v rastlinskih in talnih vzorcih se med posameznimi obravnavanji ni bistveno razlikovala. Dodatek biooglja v gnojilo iz mešanice kurjekov in čvrstega separata prašičje gnojenke (KPO) je zmanjšalo vsebnost nitratnega dušika v tleh za 15 – 16 % v primerjavi s KP in NPK. Nasprotno je dodatek vermikulita (KPV) celo rahlo povečal vsebnost dostopnega, potencialno izperljivega nitratnega dušika v tleh v primerjavi KP in NPK.[L. Tomažin]20202020-09-24 07:15:48Diplomsko delo/naloga120642UDK: 631.8(043.2)VisID: 181979COBISS_ID: 29867267sl