<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava prodaje nepremičnine v izvršilnem in stečajnem postopku</dc:title><dc:creator>Krt,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pogorelčnik Vogrinc,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stečajni postopek</dc:subject><dc:subject>izvršilni postopek</dc:subject><dc:subject>prodaja nepremičnine</dc:subject><dc:subject>poplačilo upnikov</dc:subject><dc:subject>varstvo dolžnika</dc:subject><dc:subject>varstvo upnikov</dc:subject><dc:description>Namen tega dela je podrobnejša predstavitev razlik in podobnosti, ki zaznamujejo prodajo nepremičnine v obeh izvršilnih postopkih, tako v izvršilnem kot tudi v stečajnem postopku.

Izvršilni postopki so stalnica vseh pravnih sistemov. Množične so namreč situacije, ko dolžniki svojih obveznosti ne želijo prostovoljno izpolniti, zato morajo upniki za uveljavitev svojih pridobljenih pravic sprožiti izvršilni postopek pred pristojnim sodiščem. Da bi zaščitili svoje interese ter prišli do čim hitrejšega in celostnega poplačila, želijo upniki pogosto doseči poplačilo svoje terjatve iz naslova prodaje nepremičnine, ki nemalokrat predstavlja dolžnikovo najvrednejše premoženje. Kljub temu pravni red nudi številne varovalke, ki v imenu načela enakosti, dostojanstva dolžnika in sorazmernosti ukrepa varujejo dolžnikovo pravico do zasebne lastnine in doma – predvsem v smislu, da ima dolžnik možnost usmerjati upnika, da poplačilo doseže z drugim izvršilnim sredstvom. Za razliko od izvršilnega je temelj stečajnega postopka generalna izvršba, pri kateri pride do prodaje celotnega dolžnikovega premoženja, vključno z njegovim domom. Pravice dolžnika, da ohrani nepremičnino, v kateri prebiva, insolvenčna zakonodaja torej ne pozna.

Kljub mnogim razlikam, ki jih želim predstaviti v tem magistrsko diplomskem delu, med postopkoma iz razloga, da gre v obeh primerih za izvršbo, obstajajo tudi podobnosti. To izhaja že iz dejstva, da se v določbah insolvenčne zakonodaje v nekaterih delih izrecno napotuje na določila zakona, ki jih ureja izvršilni postopek. V obeh postopkih je končni namen enak (čim hitrejše poplačilo upnikov, in sicer na način, da ti dobijo poplačilo svoje terjatve v čim večjem obsegu). Menim, da bistvene razlike obstajajo predvsem na področju varstva pravic dolžnikov in oseb, ki imajo v postopku pravni interes.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-23 09:00:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120622</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94751</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 30834947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
