<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIPRAVLJENOST SLOVENIJE NA ONESNAŽENJE MORJA OB NESREČI LADJE CAPODISTRIA IN DANES</dc:title><dc:creator>Ružič,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajt,	Oliver	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tržaški zaliv</dc:subject><dc:subject>ladja Capodistria</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje morja</dc:subject><dc:subject>pomorske nesreče</dc:subject><dc:description>Za lažje razumevanje, s kakšnimi ekološkimi posledicami bi se srečali in  kako bi morali ravnati v primeru, da bi ob ladijski nesreči v slovenskem morju prišlo do iztekanja goriva, sem v začetku magistrske naloge predstavil lastnosti morja ter podrobneje opisal značilnosti Tržaškega zaliva. Čeprav naloga obravnava samo onesnaževanje morja z nafto in derivati, sem na hitro predstavil vrste onesnaževanja, opisal procese, ki se pojavijo ob razlitju oljnega madeža v morje ter kako se madež širi in razgrajuje. Sledi ocena onesnaženosti Tržaškega zaliva z vidika vsebnosti ogljikovodikov. 
V nadaljevanju je s simulacijo predstavljena nesreča ladje Capodistria, kako in kam bi se oljni madež širil ter kako bi ukrepali, če bi ob nesreči res prišlo do razlitja. Priložen je tudi načrt zaščite in reševanja ob ekoloških nesrečah. 
Glede na to, da sem navtik, sem se osredotočil bolj na navtični del, in sicer sem skušal ugotoviti, kakšne spremembe bi lahko uvedel ladjar (Giuliana Bunkeraggi S.p.A.) oz. Slovenija, da do nesreče sploh ne bi prišlo. Ker je od omenjene ladijske nesreče minilo že tri leta, sem predstavil, s kakšnimi sredstvi smo bili opremljeni takrat, oz. s kakšnimi pomanjkljivostmi smo se srečali takrat in s katerimi se danes. V zaključnem poglavju sem predstavil promet vseh ladij, ki so vplula v slovenska pristanišča v letu 2019. S tem sem želel opozoriti, da imamo v slovenskem morju zelo gost ladijski promet, z njim pa tudi veliko možnost za ladijsko nesrečo. Ravno zaradi tega razloga sem v magistrski nalogi navedel nekaj preventivnih rešitev, s katerimi bi lahko preprečili oz. povečali pripravljenost na ladijsko nesrečo in posledičnim onesnaženjem morskega okolja. 
Magistrsko nalogo sem zaključil s spoznanji, kako smo bili na takšno onesnaževanje pripravljeni v času nesreče ladje Capodistria in kako smo danes. Ugotovil sem, da se je stanje v Sloveniji izboljšalo, med drugim smo pridobili tudi novo ekološko plovilo. Uprava za pomorstvo je zaposlila pristaniškega kapitana, ki bo pri takšnih nesrečah odigral zelo pomembno vlogo. Z novo stavbo Uprave za pomorstvo naj bi do konca letošnjega leta pridobili novo opremo za nadzor ladijskega prometa. Z omenjenimi pridobitvami bi v primeru onesnaženja ukrepali veliko hitreje, kar je zelo pomembno, saj bi tako oljni madež odstranili hitreje, z manj posledicami in manjšo možnostjo, da madež doseže obalo.
Velika pomanjkljivost pa se je pokazala z izgubo ladje Marina N., ki je bila v času nesreče ladje Capodistria v stalni pripravljenosti na onesnaževanje za celotno Jadransko morje in bi prav ona lahko odigrala pomembno vlogo pri takšnih onesnaženjih.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-23 08:45:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120600</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25681</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 60055811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
