<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv nadmorske višine na rast in dimenzijsko razmerje drevesnih vrst v mešanih gozdovih Julijskih Alp</dc:title><dc:creator>Jovanovič,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadmorska višina</dc:subject><dc:subject>debelinsko priraščanje</dc:subject><dc:subject>dimenzijsko razmerje</dc:subject><dc:subject>stalne vzorčne ploskve</dc:subject><dc:subject>Bohinj</dc:subject><dc:description>V mešanih gorskih gozdovih na območju južnih Bohinjskih gora smo izvedli raziskavo vpliva nadmorske višine na rast in dimenzijsko razmerje štirih drevesnih vrst. V prvem delu smo s podatki s stalnih vzorčnih ploskev Zavoda za gozdove Slovenije preučili vpliv nadmorske višine na debelinsko rast dreves. Preučeni povprečni 10-letni debelinski prirastek analiziranih drevesnih vrst je z nadmorsko višino praviloma padal. Smreka in gorski javor sta največje debelinske prirastke dosegala v pasu 500-699 metrov nadmorske višine, medtem ko sta jih bukev in jelka v pasu 700-899 metrov. Drugi del raziskave je predstavljala analiza dimenzijskega razmerja, ki smo jo opravili na podlagi lastnih meritev 233 dreves. Ne moremo nedvoumno trditi, da dimenzijsko razmerje pada z naraščajočo nadmorsko višino, saj povprečne vrednosti niso jasno nakazovale tega trenda. Poleg nadmorske višine nanj vpliva predvsem enomernost sestojev, ki dimenzijsko razmerje dreves povečuje, kar z vidika stabilnosti in dovzetnosti za poškodbe ni pozitivno.</dc:description><dc:publisher>[L. Jovanovič]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-23 07:15:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120557</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*56:630*52(497.4Bohinj)(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 181572</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 31514883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
