<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga kemokina CCL5 in njegovega receptorja CCR5 ter nove možnosti zdravljenja glioblastoma</dc:title><dc:creator>Koprivnikar Krajnc,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lah Turnšek,	Tamara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Glioblastom</dc:subject><dc:subject>glioblastomske matične celice</dc:subject><dc:subject>invazija</dc:subject><dc:subject>kemokini</dc:subject><dc:subject>maraviroc</dc:subject><dc:subject>mezenhimske matične celice</dc:subject><dc:subject>repozicioniranje zdravilnih učinkovin</dc:subject><dc:subject>tumorsko mikrookolje</dc:subject><dc:description>Glioblastom (GBM) je rak, ki nastane predvidoma iz astrocitov, z najslabšo prognozo med vsemi, tudi možganskimi raki – v povprečju med 14 do 16 mesecev – in je med temi tudi najbolj pogost. Veliko raziskav se osredotoča na iskanje učinkovitejših možnosti zdravljenja, zato smo v tem delu raziskali vlogo in mehanizme delovanja kemokina CCL5 in njegovega receptorja CCR5 pri GBM. 
Kemokini so funkcionalna družina citokinov, ki sprožijo kemotakso in so odgovorni za migracijo, tj. usmerjeno gibanje, in infiltracijo imunskih celic, v kontekstu raka pa tudi tumorskih celic. CCL5 in CCR5 imata dokazano pro-tumorsko vlogo pri mnogih vrstah raka, tudi pri GBM, a tu njuna vloga in način medcelične signalizacije še nista bila razjasnjena. Z imunofluorescenco smo na tkivnih rezinah GBM proučili kolokalizacijo med proteini, ki so označevalci določenih zvrsti celic v tumorju in kemokina CCL5 in/ali receptorja CCR5. Ugotovili smo, da CCR5 izražajo tudi GBM matične celice (GSC), kar nakazuje specifične parakrine in avtokrine mehanizme signalizacije. 
Osredotočili smo se tudi na proučevanje invazivnosti celic GBM v sokulturi z mezenhimskimi matičnimi celicami (MSC) in dokazali signifikantno povečanje invazivnosti tumorskih celic. Ta invazivnost je bila tudi posledica signalizacije CCL5/CCR5 med GBM in MSC celicami, saj je bila po dodatku antagonista receptorja CCR5 znatno inhibirana. Kot antagonist smo uporabili spojino maraviroc (MRV), ki je sicer že odobrena učinkovina za zdravljenje pri okužbi z virusom HIV. Poleg izločane oblike citokina CCL5 smo z mikroskopsko analizo GBM tkivih rezin CCL5 zaznali tudi v jedru. Z bioinformatsko analizo potencialne vloge CCL5 v jedru smo ugotovili, da obstaja podlaga za morebitno vezavo proteina CCL5 na molekulo DNA.
Pomen naše raziskave je morebitno izboljšanje oz. kombinirano zdravljenje GBM; učinkovitost sedanjih pristopov (operacija, obsevanje, kemoterapija, imunoterapija) bi namreč lahko učinkovito izboljšali z uporabo oz. repozicioniranjem MRV za dodatno zdravljenje GBM, ki inhibira os CCL5/CCR5 in posledično inhibira od strome odvisno invazijo celic GBM.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-22 09:05:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120542</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 5993</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 33759491</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
