Omejitve nujnega dedovanja de lege lata in de lege ferendaNovak, Erik (Avtor) Žnidaršič Skubic, Viktorija (Mentor) omejitev nujnega dedovanjarazdedinjenjenujni deležnujno dedovanje de lege ferendaSlovenska ureditev nujnega dedovanja je kljub velikim družbenim spremembam v zadnjih štirih desetletjih ostala skorajda nespremenjena, zaradi česar se, tako kot tudi ponekod drugod po Evropi, pojavljajo težnje po spremembah tega področja, da bi normativno urejenost uskladili z dejanskimi potrebami in aktualno vrednostno podstatjo družbe. Zapustnik lahko načeloma prosto razpolaga s svojim premoženjem, pri tem pa je močno omejen z institutom nujnega dedovanja, ki mu onemogoča razpolagati z določenim delom njegovega premoženja in zagotavlja določenim zapustnikovim bližnjim določen delež na njegovem premoženju tudi proti njegovi volji, če ti bližnji niso dedno nevredni ali razdedinjeni. Ne glede na to ima zapustnik možnost izključiti nujne dediče od dedovanja z razdedinjenjem, vendar morajo biti pri tem izpolnjeni (izrecno določeni) pogoji, ki jih sodišča ozko razlagajo. Zaradi navedenih omejitev razpolaganja s premoženjem za primer smrti so nekateri zapustniki našli izhod v obligacijskih pogodbah z dednopravnimi učinki, ki jih uporabijo, ker želijo obiti kogentna pravila o nujnem dedovanju. Primerljive pravne ureditve kažejo na tendenco sprememb v smeri zmanjševanja višine nujnega deleža, oženja kroga nujnih dedičev ter širjenja možnosti razdedinjenja, vse z namenom večanja zapustnikove svobode razpolaganja s premoženjem, kar bi lahko smiselno podobno de lege ferenda uredila tudi Slovenija.20202020-09-22 09:00:02Magistrsko delo/naloga120537VisID: 94653COBISS_ID: 30436611sl