Pogostost polimorfizmov kandidatnih genov pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijoMurkovič, Maja (Avtor) Božič Mijovski, Mojca (Mentor) srčnožilni dogodki restenoza polimorfizmi genetski kazalniki določitev genotipov raziskave Za periferno arterijsko bolezen (PAB) je značilna nezadostna oskrba perifernih tkiv z oksigenirano krvjo, ki jo v večini primerov povzroča ateroskleroza. Običajno so prizadete arterije spodnjih okončin. Kot posledica nezadostne prekrvavitve se pri bolnikih pojavi krčevita bolečina v mišicah nog. Ker je PAB v večini primerov posledica generalizirane ateroskleroze imajo ti bolniki večje tveganje za druge srčno-žilne dogodke. Za diagnosticiranje bolezni se uporablja meritev gleženjskega indeksa (GI). V primeru napredovale PAB (kritična ishemija uda ali moteča krčevita bolečina) je potrebno opraviti revaskularizacijske posege. Za zdravljenje krajših zožitev se uporablja perkutana transluminalna angioplastika (PTA), ki je kljub dobri primarni uspešnosti omejena z razvojem restenoze. Na razvoj PAB vplivajo dejavniki tveganja in genetska predispozicija. Dokazano je, da se GI v veliki meri deduje, vendar še ni znano za katere genske spremembe gre. Namen naloge je bil ugotoviti povezavo med polimorfizmi rs12803, rs146608 in rs13428968 v genu NR4A2, rs668 in rs12953 v genu PECAM1, rs10499563 v genu IL6 ter rs10861032 na kromosomu 12 in PAB, srčno-žilnimi dogodki ter restenozo po PTA. V ta namen smo zastavili dve raziskavi. V raziskavo A smo vključili 662 bolnikov s PAB in 615 bolnikov brez PAB, v raziskavo B pa 182 bolnikov z opravljeno PTA. Pri vseh bolnikih smo z reakcijo PCR v realnem času pomnožili odseke DNA, kjer se nahajajo polimorfizmi ter z alelno diskriminacijo določili genotipe. V nalogi smo ugotovili, da preučevani polimorfizmi niso pogostejši pri bolnikih s PAB v primerjavi z vrstniki brez bolezni. Pri razdelitvi bolnikov na tiste, ki so utrpeli srčno-žilni dogodek in tiste brez dogodka pa smo odkrili, da so s pogostostjo srčno-žilnih dogodkov šibko povezani polimorfizmi rs668 v genu PECAM1, rs10499563 v genu IL6 in rs10861032 na kromosomu 12 ter haplotip 4 v PECAM1. Pri rs668 je bil genotip GG povezan z 1,5-krat večjim tveganjem za večji dogodek, pri rs10499563 je bil genotip TT povezan z 1,6-krat večjim tveganjem za manjši dogodek, pri rs10861032 je bil genotip CC povezan z 2,4-krat večjim tveganjem za kakršnikoli oz. z 2,6-krat večjim tveganjem za manjši dogodek, pri haplotipih PECAM1 pa je bil haplotip 4 povezan z 2,9-krat večjim tveganjem za kakršnikoli oz. z 3,9-krat večjim tveganjem za manjši dogodek. Za polimorfizme rs12803, rs146608 in rs13428968 v genu NR4A2 nismo ugotovili povezave s pogostostjo srčno-žilnih dogodkov. Z restenozo po PTA sta bila šibko povezana polimorfizma rs668 v genu PECAM1 in rs10499563 v genu IL6. Pri polimorfizmu rs668 je bil genotip GG povezan z 1,9-krat manjšim tveganjem, pri polimorfizmu rs10499563 pa je bil genotip TT povezan z 2,3-krat večjim tveganjem. Za polimorfizme rs12803, rs146608 in rs13428968 v genu NR4A2, rs12953 v genu PECAM1 in rs10861032 na kromosomu 12 nismo dokazali povezave z restenozo po PTA. Odsotnost povezave nekaterih polimorfizmov kandidatnih genov s PAB, srčno-žilnimi dogodki in restenozo bi lahko bila posledica značilnosti preiskovancev, njihovega števila ali pa dejanske odsotnosti povezave. Na omenjene procese vplivajo številni dejavniki tveganja. Za ugotovitev povezave polimorfizmov kot neodvisnih dejavnikov tveganja bi bilo potrebno pri statistični analizi podatkov upoštevati tudi te dejavnike. Glede na to, da smo našli le šibke povezave, bi bilo potrebno ugotovitve potrditi na večji skupini preiskovancev. Smiselno bi bilo preučiti tudi povezavo medsebojne interakcije polimorfizmov z razvojem PAB, srčno-žilnih dogodkov in restenoze.[M. Murkovič]20172020-09-21 09:37:41Magistrsko delo/naloga120506UDK: 616.13-004.6 (043.3)COBISS_ID: 4449393sl