<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poznavanje nujnih ukrepov prve pomoči pri dojenčku med mladimi starši</dc:title><dc:creator>Moljk,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>nezgode</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:description>Uvod: Za obdobje dojenčka je z večanjem njegove mobilnosti značilna tudi večja izpostavljenost nevarnostim v okolju, kar poveča tveganje za nastanek poškodb. Padci, opekline, zastrupitve, zaužiti ali vstavljeni tujki in poškodbe z gibljivimi predmeti so najpogostejši vzroki poškodb do 1. leta starosti. Namen: Namen diplomskega dela je izpostaviti pomen znanja o prvi pomoči pri dojenčku med mladimi starši. Cilji so bili (1) ugotoviti, kakšna je samoocena znanja prve pomoči mladih staršev, (2) ugotoviti, kakšna je raven teoretičnega znanja izbranih ukrepov prve pomoči pri dojenčku, (3) kakšna je motiviranost mladih staršev za usposabljanje iz prve pomoči pri dojenčku ter (4) ugotoviti, kakšne so njihove izkušnje z izvajanjem ukrepov prve pomoči pri dojenčku. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne in znanstvene literature. Uporabljene so bile spletne podatkovne baze PubMed, ScienceDirect, DiKUL, COBISS. V empiričnem delu je bila uporabljena kavzalno-neeksperimentalna metoda dela z metodo spletnega anketiranja. Instrument za raziskovanje je bil anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen na osnovi kritičnega pregleda literature in zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Za zbiranje podatkov in njihovo statistično obdelavo je bila uporabljena odprtokodna aplikacija za spletno anketiranje 1ka. Rezultati: 40 % anketirancev je na splošno svoje znanje prve pomoči pri dojenčku ocenilo z oceno 3 (dobro), le 7 % jih je svoje znanje ocenilo s 5 (odlično). Od vseh anketirancev jih je le 11 %  že nudilo prvo pomoč dojenčku. Največ anketirancev je znanje s področja prve pomoči pri dojenčku pridobilo v času šolanja ter na tečaju za voznike motornih vozil. Največji delež anketirancev bi se udeležilo tečaja prve pomoči za dojenčka, če bi bil ta organiziran v njihovem kraju. Razprava in zaključek: Večina mladih staršev je mnenja, da bi morali v okviru šole za starše poučevati tudi prvo pomoč za dojenčke in so hkrati zelo motivirani za pridobivanje znanja prve pomoči v prihodnje. Starši se morajo zavedati, da so pomanjkanje znanja, ozaveščenosti in pomanjkanje nadzora nad otrokom glavni razlogi za pojav poškodb v obdobju dojenčka. Prav zaradi tega morajo starši v primeru nezgode imeti dovolj znanja o ukrepih prve pomoči, saj bodo le tako ostali mirni, suvereni in znali ustrezno ukrepati.</dc:description><dc:publisher>[S. Moljk]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2020-09-20 07:46:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>120453</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100913</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 28974339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
